Zadržano podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Do končne odločitve so prekinjeni tudi postopki za podaljšanje akreditacij po visokošolskem zakonu. Nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj ob tem opozarja, da bi ta nerazumen zakon lahko negativno vplival na nadaljnje delovanje visokošolskih zavodov.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. PKP6 pa slednje predvideva ob drugem podaljšanju akreditacije.
Ustavno sodišče je v sklepu o zadržanju ocenilo, da bi bila izdaja morebitnih odločb podaljšana pod neenakimi, manj zahtevnimi pogoji kot tistim, katerih odločitev o podaljšanju akreditacije je že bila podvržena presoji izpolnjevanja pogojev.
Poleg tega bi bila v tem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Ob tem pa se poraja vprašanje ali gre morda za partikularne interese posameznikov, ki so skriti pod imenom protikoronskega zakona.
Številni strokovnjaki zaposleni v visokošolskih zavodih se zato že sprašujejo kako bo ta zakon, če ne bo s strani ustavnega sodišča razveljavljen, vplival na nadaljne delovanje visokošolskih zavodov. Kdo bo ob tem prevzel odgovornost za nastalo situacijo?
Če bo ugotovljeno, da je zakon bil sprejet po protiustavnem postopku bi ga ustavno sodišče razveljavilo, a bi ob tem že težko popravljive škodljive posledice na izredno pomembnem področju izobraževanja bodočih intelektualcev.