Slovenija: Odlična adventna destinacija

Adventni čas v Sloveniji je čudovit. Mesta se odenejo v lučke, iz uličnih vogalov diši po kuhanem vinu, vročem čaju in zadnje čase zelo pogosto tudi kuhanem ginu, na odrih sredi mesta pa nastopajo številni glasbeniki. Prav vsako mesto je vredno obiska in ponuja nekaj čisto svojega.
Klasična Ljubljana, ena najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji, ki se ponaša s svojo prav posebno svetlobno galaksijo. Pa živahni Maribor s svojim pravljičnim vilinskim mestom, v katerem otroci uživajo na številnih gledaliških predstavah. Praznično Celje, ki se je letos ozaljšalo s kar 120.000 lučkami in kjer so tudi letos – in to že dvajsetič – odprli Pravljično deželo, v kateri so prireditve za otroke, otroško Silvestrovanje in še marsikaj. Čudovita Čudolandija v Kopru, z ogromnimi svetlobnimi figurami, ob ogledu katerih se spet počutiš kot majhen otrok. In še in še. Tudi mestna drsališča, ki so pogosto brezplačna, zadnja leta oživljajo mnoge slovenske kraje. Vseeno pa se bomo tokrat posvetili malce manj znanim »božičnim zgodbam« pri nas.

Advent pred adventom
Čeprav bi človek pričakoval, da bodo adventne razstave in dogodki potekali od 1. decembra ali vsaj konca novembra, pa v Sloveniji ni čisto tako. V dvorcu Gutenbuchel, v bližini Šoštanja, odprejo prvo adventno razstavo že nekje v začetku novembra, obiskovalci pa si jo lahko ogledajo nekje do konca tega meseca.
Vsako leto lokalni umetniki ustvarijo pravljične kulise in dvorec odenejo v božični duh. Vsaka soba dvorca je okrašena drugače in pogosto se ti zazdi, da si se znašel v pravi pravcati pravljici. Letos so denimo eno od sob spremenili v ledeno sobo, ki nas je takoj spomnila na pravljico o Snežni kraljici. V eni pa se nam je zazdelo, da smo se znašli v pravljici o Trnuljčici, ampak takrat, ko je celotno kraljestvo še spalo in ga je obraščalo trnje. Žal se razstava običajno zapre že pred prvo adventno nedeljo. Zato pa se v zimske pravljice od takrat dalje lahko zakopljemo po drugih krajih po Sloveniji.

Božična bajka Slovenije v Mozirju
Mozirski gaj je park cvetja, ki je letos praznoval že svoj 41. rojstni dan. Vseh 41 let obiskovalcem ponujajo tradicionalne cvetlične razstave spomladi, poleti in jeseni ter svoje čudovite in posebne raznolike vrtove, leta 2016 pa so park prvič odprli tudi pozimi. Ustvarili so Božično bajko Slovenije, ki je letošnji zadnji vikend v novembru odprla svoja vrata tako že četrto leto zapored. Prvo leto je v času Božične bajke Mozirski gaj zasijal v 500.000 prazničnih lučkah, danes se lahko pohvali že z 1,5 milijona lučk.
Ustvarjalci se trudijo, da obiskovalcem vsako leto ponudijo drugačno zgodbo, tako ob vsakem obisku zagledate drugačno Božično bajko Slovenije, v drugačnih svetlobnih kreacijah in z drugačnimi posebnostmi. Letos so denimo prvič osvetlili celoten park in tako za kapelico Sv. Valentina, ki se nahaja v parku, postavili 500 metrov dolgo stezo imenovano NATURA 2020. Ustvarili so jo  v čast naravi in tudi v opomin, da moramo za naravo skrbeti prav vsi. Podaljšali so alejo lantern, v kateri sedaj visi že 30 lantern. V številnih med njimi se skrivajo miniaturne vizualne zgodbe. Poleg ikoničnega japonskega vrta, ki ga imajo obiskovalci Mozirskega gaja zelo radi, pa je morda letos eden najbolj čarobnih kotičkov v Božični bajki Slovenije Začarana vas. Tam se skozi vse leto od lani nahaja 10 edinstvenih vilinskih hišic, v katerih prebivajo čudovite vile in druga magična bitja. Med Božično bajko pa ga je obiskala še botra Zima.
Božično bajko večinoma med vikendi in decembrskimi prazniki obiskujejo tudi Miklavž, Božiček in pravljični junaki, odprta pa je vsak dan, od 29. 11. 2019 do vključno 5. 1. 2020, med 16. in 21. uro.

Božični Vojnik
Vojnik je manjše mesto v okolici Celja. Nekaj let nazaj so razmišljali, kako bi v adventnem času popestrili svoje mesto in prišli so na čudovito idejo. Ustvarili so Božični Vojnik. Božični Vojnik je v bistvu največja razstava jaslic na prostem v Sloveniji, saj se v adventnem času – letos med 14. decembrom in 4. januarjem – v mestu nahaja kar več kot 150 raznolikih jaslic.
Dogodek koordinirajo v Turističnem društvo Vojnik, a ta brez krajanov gotovo ne bi uspel. Jaslice se namreč skrivajo pred hišami domačinov na Škoflekovi, Preložnikovi in Žlausovi ulici, in resnično so raznolike. Velike, majhne, iz naravnih in umetnih materialov, narejene iz luči, izrezljane iz lesa, izdelane iz slame… Če si obiskovalec vzame dovolj časa, da si ogleda vso sosesko, kjer se jaslice nahajajo, pa bo zagotovo zagledal tudi številne dih jemajoče jaslice, ki so prave umetniške stvaritve. V nekaterih se vrtijo celo majhna mlinska kolesa, žubori voda, padajo drobni slapovi in sijejo luči.
Poleg jaslic na prostem, je v Jernejevem domu tudi razstava manjših jaslic, ki so prav tako narejene iz raznoraznih materialov, na primer testa in zrnja. Pripravljajo spremljevalni program za otroke in odrasle, obiskovalci pa si lahko ogledajo še film o nastajanju Božičnega Vojnika, ki je bil narejen prav za ta dogodek.

Vojnik v adventnem času pretvorijo v največjo razstavo jaslic na prostem. (foto: Maja Horvat)

Ledeni svetovi
Pri nas lahko najdemo tudi zanimive ledene svetove. Eden od takih je Ledena dežela v Ljubljani, ki je letos svoja vrata odprla že sedmo sezono zapored. Nekaj časa smo jo lahko našli na območju BTC-ja, tokrat pa se razprostira na 200 kvadratnih metrih, ohlajenih na -5 stopinj Celzija, na Kongresnem trgu v središču Ljubljane. Razstavljene skulpture so oblikovane iz 60 ton ledu.
Kot lahko preberemo na njihovi spletni strani, so skulpture v letošnji Ledeni deželi ustvarili avtor in nosilec projekta, Miro Rismondo, poleg njega pa še Bogdan Jerič, Dalija Sega Štok, Janez Dolšak, Neža Kranjc, Jesse Törmikoski, Bojan Grujić in George Lkhagva. Skulpture so ročno delo, umetniki pa so se ledu lotili z motornimi žagami, rezkalniki, kotnimi brusilkami, dleti ter celo likalniki in sušilniki za lase. Ledena dežela ima vsako leto svojo temo. Letos je ta »Ljubljana skozi čas«. Odprta je vsak dan, od 29. 11. do 6. 1., med 10. in 23. uro.
Edinstven ledeni svet pa najdete tudi v Mojstrani, kjer so ustvarili Ledeno kraljestvo. Kraljestvo Snežne kraljice se razprostira na prostranem travniku pred vstopom v sotesko Mlačca pri Mojstrani. Grajski hodnik obiskovalce pripelje do ledenega prestola, pot pa naprej vodi v park ledenih vrtnic, mimo lepotilnega salona »Ivje«, vse do vodnjaka želja. Ustvarili so tudi rudnik ledenih kristalov in Galerijo polarnih vetrov.
»Ne da se prešteti vseh skulptur, svečk, obokov, velbov, rožic, lampijonov, smrekic, vodometov, jezerc in okraskov iz ledu, ki vas bodo pričakali ob vstopu v sotesko. Vsak meter ledenega prihoda je popolnoma dodelan. Poseben čar dodajo ledu bakle in lanterne. V njihovem soju ledene svečke oživijo, zatrepetajo in zaplešejo, če si le vzamete dovolj časa in to opazite,« lahko preberemo na spletni strani projekta. Pripravljajo tudi žive jaslice. Kraljestvo Snežne kraljice je odprto od 25. do 30. 12., med 9. in 19. uro.

Ledena dežela v Ljubljani ima vsako leto drugo temo. (foto: Maja Horvat)

Žive jaslice
V Sloveniji je postavljanje jaslic še kako živ običaj. Najbrž so ravno zaradi tega po številnih krajih po državi postavljene žive jaslice.
Najbolj znane so gotovo tiste v Postojnski jami, ki jih organizirajo že 29 let. Tudi letos bodo božični čudež v jami prikazovali od 25. do 30. 12. »16 prizorov, ki bodo odigrani na različnih postajah ob petkilometrski poti v Postojnski jami, bo poustvarilo celotno Kristusovo rojstvo in bo vključevalo glasbene nastope, ki bodo pričarali resnično interaktivno doživetje,« lahko preberemo na spletni strani dogodka. Tako kot vsako leto bodo tudi letos v času živih jaslic nastopili 3 znani gostujoči pevci.
Res je, da so žive jaslice v Postojnski jami najbolj znane, a še zdaleč niso edine. Božična skrivnost v jami Pekel so še ene žive jaslice, ki si jih je mogoče ogledati 25. in 26. 12.. Jama se nahaja pri Šempetru v Savinjski dolini. Kot obljubljajo organizatorji Božične skrivnosti v jami Pekel, Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini, obiskovalce ob sprehodu skozi jamo čaka še obilica drugih presenečenj in zanimivosti. Na različnih mestih v jami so namreč nanizani zanimivi prizori iz božične zgodbe.
Prav posebne žive jaslice najdete tudi v Živalskem vrtu Ljubljana in v Tržiču.  Poleg živih jaslic, pa si lahko po mnogih krajih po Sloveniji ogledate še stacionarne jaslice. Tisti, ki vam jaslic ni nikoli dovolj, pa si lahko ogledate celo Muzej jaslic Brezje, ki vsebuje kar 400 eksponatov in jaslic z vsega sveta.

Deli s prijatelji: