Prebivalci ostajajo brez pošt

Poročali smo že, da Pošta Slovenija množično zapira manjše psolovalnice na podeželju. V Sindikatu poštnih delavcev so pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah, a so ga poslanci zavrnili.
Številne občine v svojih okoljih izgubljajo pošte. Kar 61,4 odstotka poštnih poslovalnic, večinoma na podeželju, ima negativni poslovni izid.
Tako so na Pošti Slovenije pripravili optimizacijo poštnega omrežja, s katero bi od 528 pošt ohranili vsega 217 poslovalnic. Da bi ljudje vseeno obdržali pošte v svojem okolju so v Sindikatu poštnih delavcev pripravili predlog Zakona, s katerim bi zagotovili, da bi Pošta Slovenije, ki je pri nas edini izvajalec univerzalne poštne storitve, ohranjala sedanjo raven servisa in mreže poštnih poslovalnic.
A vlada temu predlogu ni bila naklonjena, saj za spremembo načina financiranja morebitnih neto stroškov obveznosti izvajanja UPS ni objektivnih razlogov. Tako so manjše občine prisiljene rešitve iskati na trgu.
Eden od ciljev evropske direktive 2008/6 ES, ki smo jo sprejeli med prvimi je zagotavljanje splošnega dostopa do bistvenih lokalnih storitev, torej tudi poštnih, na podeželskih območjih, ki niso dobičkonosna. Poštno omrežje ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja.
V sindikatu so do potez ministrstva za gospodarstvo kritični, a drugih vzvodov moči, razen predloga spremembe zakona nimajo.
Pošte pa niso edina storitev, ki izginja iz podeželja. Tudi bankomati, banke, izginjajo trgovine in uradi. Občine lahko takšen trend nemo opazujejo, kljub temu, da imajo vsako leto večji prirast prebivalstva.