Pravljični svet za naše najmlajše

V Bralnem izzivu 2020 za naše najmlajše poleg ostalih pravljic najdemo tudi Muco Copatarico Ele Peroci in dve zbirki pravljic pedagoginje Deni Kragelj – Življenje v gozdu in Življenje v morju.

Ela Peroci (1922 – 2001) je priljubljena mladinska pisateljica, napisala pa je tudi kar nekaj kratkih sodobnih pravljic. Njena prva objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, sledile pa so ji še Muca copatarica, Majhno kot mezinec, Za lahko noč, Ptičke so odletele in ostale. Največji vpliv pri njenem pisanju je imelo materinstvo, saj sta velikokrat glavni junakinji njeni hčerki, v novejših zgodbah pa tudi njeni vnuki.

Ela Peroci: Muca Copatarica

Špela, Janez, Tonka, Tine in drugi otroci iz Male vasi nekega jutra, ko se zbudijo, ne najdejo svojih copat. Odnesla jih je muca, saj jih zvečer niso pospravili. Otroci se zato bosi odpravijo v gozd, da bi jo poiskali in dobili svoje copate nazaj. Sredi gozda najdejo belo hišico z rdečo streho in na vratih je pisalo Muca Copatarica. Potrkali so na vrta, muca jih je povabila v hišo v kateri je vladal strog red. Copati so bili zloženi v ravni vrsti na polici in bili so tudi oprani in zašiti. Otroci so zadovoljni našli svoje copate in se odpravili proti domu. Muca copatarica je bila večkrat uprizorjena kot lutkovna igra. Pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo rade mimo nas ne da jih opazimo, pisateljica pa jih prav z močjo besede osvetli in s tem daje smisel otrokovemu doživljanju sveta. Muca Copatarica na red navaja s toplino in skrbnostjo, otroci pa se s pomočjo pravljice tako naučijo, da je pospravljanje zanje samo koristno.

Deni Kragelj: Življenje v gozdu, Življenje v morju

Življenje v gozdu in Življenje v morju sta zbirki terapevtskih pravljic namenjeni predšolskim otrokom. Življenje v gozdu vsebuje 10 pravljic, 10 pobarvank ter 10 zvočnih pravljic. Življenje v morju pa 11 pravljic, 11 pobarvank ter CD z 22 zvočnimi posnetki, kjer je vsaka izmed 11 pravljic predstavljena v umirjeni in živahni izvedbi. Sta posebni zbirki pravljic, ki otroku pomagajo predelati občutke in situacije v katerih se še ne znajde sam. Tudi staršem pomaga začeti pogovor, ki ne bo peljal v beg in upor otroka, temveč v konstruktivno reševanje težav, ki pestijo otroke. Terapevtske pravljice v sebi skrivajo globok pomen in preko zgodbic učijo otroke čustvovanja, poimenovanja čustev kot so sreča, ponos, žalost, jeza in druge. Pobarvanke imajo tako za otroka po prebrani pravljici še večji pomen, saj mu omogočijo urediti misli, dojeti prebrano zgodbo ter predelati občutke in situacije s katerimi se vsakodnevno srečuje.

Pravljice tako otroke kot tudi starše učijo o odnosih, življenju, odraščanju, ljubezni, spodbujajo k dobrim dejanjem  in govorijo o realnosti ter s tem dajejo nasvete kako naj se vedemo, ko sami pridemo v podobne težke situacije.

Deli s prijatelji: