Po regrat v naravo!

Navadni regrat (Taraxacum officinale) je znano živilo in tudi zdravilna rastlina, ki prve pritlične močno nazobčane liste požene zgodaj spomladi. Je ena izmed prvih divjih spomladanskih rastlin, ki se znajdejo v kuhinji. V Sloveniji poznamo več vrst regrata, ki uspeva na obdelanih in tudi na neobdelanih tleh. V zdravilne namene lahko uporabljamo skoraj celotno rastlino, tako nadzemne, kot tudi podzemne dele in prav grenčine so pomembne za njegovo zdravilno delovanje. Regrat raste povsod po travnikih, po opuščenih njivah, ob poteh in med grmovjem po celi Sloveniji.

Regratovi listi

Sezona nabiranja regrata se začne že v mesecu marcu, ko požene nežne in mlade liste. Ti vsebujejo manj grenčin kot kasneje, zato je v tem času zelo priljubljena uporaba regrata v solatah. Listi regrata v večjih količinah vsebujejo vitamin K , vitamin A, vitamin C, B2 ter B6 vitamine. Od mineralov regrat vsebuje največ kalcija, mangana in železa.

Regratovi cvetovi

Regrat cveti od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni, cvetovi pa se uporabljajo za izdelavo regratovega sirupa, regratovega vina, čaja. Mladi neodprti socvetni popki se lahko jedo surovi, kot dodatek k solatam, lahko pa se celo vlagajo v kis podobno kot kapre. V cvetovih je več različnih rumeno obarvanih karotenoidov.

Regratove korenine

Regratove korenine se nabirajo v maju, juniju ali pa v poznem jesenskem času. Iz posušenih korenin lahko pripravimo regratov čaj, iz zmletih praženih korenin pa celo kavi podoben napitek. Prav tako se korenine lahko blago popraži z različno zelenjavo ali uporabi v juhah. Spomladi je v korenini 18 % fruktoze in 2 % inulina, jeseni pa količina inulina naraste do 40 %.

Regratovi listi in korenine se tradicionalno uporabljajo kot diuretik, saj pospešuje izločanje urina. Ima blagodejen vpliv na prebavne težave, saj vsebuje grenčine, ki pospešujejo delovanje žolčnika in jeter ter tako pospešuje prebavo. Grenčine prav tako spodbujajo delovanje bronhialnih žlez in s tem olajšajo izkašljevanje. Nadzemne dele, torej zelene liste in socvetne popke nabiramo pred cvetenjem, cvetne koške pa v času cvetenja. Mladi zeleni listi vsebujejo najmanj grenčin, ko regrat odcveti je največ grenčin v listih, največ zdravilnih snovi pa v koreninah. Zaradi visoke vsebnosti inulina se uživanje regrata priporoča sladkornim bolnikom. Inulin je polisaharid, ki se v gastrointestinalnem traktu ne razgradi do monosaharidov (enostavnih sladkorjev) in zato ne dviguje krvnega sladkorja.

Pripravek iz regrata

Iz regratovih listov lahko pripravimo tudi sveži sok, ki ga v obliki kure jemljemo trikrat dnevno po 1 jedilno žlico. Sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode ter dobro deluje na prebavo. Pripravimo ga tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 ml vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Sok nato odcedimo in hranimo v hladilniku.

Ko travniki dobijo zelen pridih pojdimo na sprehod in zraven naberimo še regrat, ki je v tem času zdrava in okusna popestritev jedilnika. Spomladi si ga zato privoščimo v solati, ali pa kot dodatek k juham, testeninam, omakam ali sveže stisnjenim zelenjavnim sokovom, saj je v kulinariki regrat resnično vsestransko uporaben.

Deli s prijatelji: