Okusno: Slovenske tradicionalne decembrske jedi

V Sloveniji je december povezan z zanimivo kulinarično tradicijo. V tem času gospodinje pripravljajo in pečejo od kruha, piškotov, potice do mesnih jedi in prilog. Po tradiciji so bile do božiča na jedilniku zdrave jedi (krompirjeva juha, močnik, žitarice, stročnice), na božični dan pa so postregle z mesom, največkrat s svinjskim in ostalimi tradicionalnimi dobrotami. Tudi današnje praznovanje božiča in novega leta je v veliki meri povezano z uživanjem prazničnih jedi.

Med najstarejše kulinarične tradicije v božičnem času spada božični kruh ali poprtnik, ki je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu. Ta kruh naj bi po ljudskem verovanju imel magično in zdravilno moč. Hlebci so se lahko razlikovali po vrstah moke, ki je bila uporabljena za pripravo testa (pšenični, rženi, ajdov), ter po testenem okrasju na vrhu. Zlasti v severovzhodni Sloveniji so kruhu dodajali tudi orehe in suho sadje, tradicija poprtnikov pa je še danes razširjena predvsem na Dolenjskem. Sadni kruh je še vedno dobro poznan in v vsaki slovenski pokrajini ga pripravljajo drugače. Z dodajanjem suhega sadja, oreščkov ali pa celo svežega sadja je prava sočna specialiteta.

Med tradicionalne slovenske jedi pa spada tudi vsem nam dobro znana potica. Najbolj značilna slovenska potica je pehtranova, saj uporaba te začimbe v sladki kombinaciji predstavlja kulinarično posebnost. Ena izmed najstarejših potic je medena, kjer se namesto sladkorja uporablja med, ki je v deželi velike čebelarske tradicije zelo dobro poznano sladilo. Prav gotovo pa je najbolj popularna, ter tudi najbolj razširjena orehova potica. Poleg že omenjenih poznamo tudi ocvirkovko, sirovo, drobnjakovo, rožičevo, makovo, kokosovo, lešnikovo, kostanjevo potico in številne druge. Potica je z več kot 80 različnimi nadevi znana v vseh 24 gastronomskih regijah Slovenije. Lahko jih delimo tudi na sladke in slane ter po različnih vrstah testa, v katerega je zavit nadev.

Še danes je po vaseh za praznike na mizi najboljše kar so pridelali skozi leto. Tudi v mestih so med prazniki na mizi boljše jedi iz mesa, v božičnem času pa je popularna polenovka s krompirjem in peteršiljem. Za božično in novoletno praznovanje ima svinjina že po stari tradiciji mesto na jedilniku pred perutnino zaradi simbolične težnje razvoja v novem letu, ne pa oziranja nazaj. Prav tako je veljalo nenapisano pravilo, da se za novo leto ne sme jesti perutnine, saj bi lahko sreča odletela stran.

Pražen krompir je priloga, ki je med prazniki največkrat na mizi. Najstarejši zapisan recept za pripravo praženega krompirja sega davno v leto 1868, ko je bil objavljen v prvi avtorski slovenski kuharici. Leta 2002 so v Ljubljani ustanovili Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Prazniki so se nekoč navezovali predvsem na naravo, saj so bile na mizi sezonske jedi, medtem ko se danes, poleg tradicionalnih, na praznični mizi ponujajo tudi bolj moderne jedi. Sem spadajo različne jedi na žlico, krompirjeva ter zeljna solata, slivovi cmoki, jedi iz krompirja, zavitki, ribe ter številne jedi iz skute in sira.

foto: Mateja Kilar
Deli s prijatelji: