Ogrožena paradna panoga kmetijstva
S kmetijskih gospodarstev je bilo v januarju 2021 odkupljenih skoraj 48.800 ton mleka. Mlekarne so vseh mlečnih izdelkov, razen mleka v prahu, proizvedle manj kot v predhodnem mesecu in kot januarja 2020. Cene odkupnega mleka ne rastejo za razliko od materialov in surovin, ki jih pri pridelavi mleka potrebujejo, ki se dražijo v nebo.
Milk Market Observatory navaja, da naj bi kmetje aprila za liter surovega mleka v Sloveniji dobili povprečno 31,24 centa, kar je pri dnu evropske lestvice. Manj kot slovenski kmetje so dobili le na Portugalskem in v Latviji ter Litvi. EU. Pri dnu sta tudi Latvija in Litva. Če izvzamemo Ciper in Malto, kjer mleko odkupujejo po več kot 50 centov na liter, so kmetje za mleko največ iztržili v Grčiji in Belgiji.
Tako surovine kot materiali se dražijo in kmetje preprosto ne zmorejo več. Kmetje so nezadovoljni, ker je mleko tako poceni. Zakaj je odkupna cena tako upadla, je vprašanje za zadruge, ki od kmetij odkupijo skoraj vse mleko in ga prodajo mlekarnam. Kmetje so prav zato, da bi poudarili dodano vrednost slovenskega mleka in slovenske predelave, vstopili v shemo izbrane kakovosti, lokalno mleko in mlečne izdelke promovirajo v oglasih, učinka pa ni.
A predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije poudarja, da situacija v mlekarskem sektorju ni tako alarmantna kot je po drugih sektorjih. A kot so pred časom poudarili v Zadružni zvezi Slovenije ceno mleka določata ponudba in povpraševanje na trgu. Cene mleka so tudi drugod po Evropi nizke, razloge pa gre iskati v povečani proizvodnji mleka po Evropi in kopičenju zalog mleka v prahu.
