Nova kmetijska politika, stare težave
Evropska reforma kmetijstva nam velikopotezno obljublja večjo prehransko varnost, varovanje okolja in podnebja ter kakovostnejši razvoj podeželja. A čeprav naj bi začela veljati že čez dobro poldrugo leto, ni brez velikih kamnov spotike. Med temi je med članicami EU največje nesoglasje o denarju za podnebje in okolje, brez katerega kmetijskega proračuna in njegove delitve ne bo.
Prizadevanja, da bi dosegli dogovor med članicami EU in Evropskim parlamentom glede reforme skupne kmetijske politike niso obrodila sadov. Pogajanja se nadaljujejo v juniju, na njihov uspeh še pod portugalskim predsedstvom EU pa upa tudi Slovenija.
Če se ministri ne bodo med seboj uskladili se bo časovnica zamaknila v prihodnje. Prioritete nove skupne kmetijske politike so spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov in krepitev podeželskih območij.
Bolj zaskrbljujoč pa je cilj krepitve vzdržnosti dohodkov in odpornost kmetij po vsem ozemlju Evropske unije za večjo prehransko varnost.
Minister Podgoršek ključ za rešitev vidi v sodelovanju, medtem ko si v sindikatu kmetov Slovenije želijo regulirati cene do te mere, da bodo lahko preživeli.
Pri novi Skupni kmetijski politiki EU bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti ukrepov. Države članice bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.
