Norčavi Pust je obiskal Slovenijo

Prihaja Pust, napolnjen z norčavostjo in očarljivostjo, ki je lastna samo njemu. To je čas, ko smo lahko točno tisto, kar smo si vedno želeli biti ali pa nekaj, kar si nikoli nismo upali biti. Takrat si lahko nadenemo maske ali morda v resnici pravzaprav snamemo maske, ki jih nosimo ves čas.

Pust je premakljiv praznik

Pusta nimamo vsako leto ob istem času, saj je tesno povezan z veliko nočjo. Od datuma velike noči namreč odštejemo 40 + 6 dni; nedelj ne štejemo. Na takšen način dobimo pepelnično sredo, dan, ko se Pust pokopava, posledično pa tudi pustni torek in pustni vikend.

Lani je bil tako pust v začetku marca, letos ga imamo konec februarja, naslednje leto pa ga bomo počastili malo prej, nekje sredi februarja.

Izvor Pusta

Pust izhaja iz predkrščanskih časov. Že v starih časih so si naši predniki nadeli maske, praznik pa so vzeli za svojega tudi antični Rimljani. Ti so pravzaprav praznovali več praznikov ob katerih so se šemili.

Pust vsekakor ni lasten samo našim krajem, temveč ga poznajo tudi v številnih drugih kulturah. Mi ga imenujemo tako, ostale evropske države »karneval«, Indijci pa ga denimo imenujejo »Holi« – takrat se oblivajo z vodo in barvami. V Evropi najbolj znan je zagotovo beneški karneval. Najbolj prepoznaven med vsemi pa je brazilski karneval.

Nič nenavadnega ni, da pustni čas s seboj nosi glasno glasbo in smeh, pisane maske in dobro voljo, saj so prav s hrupom v preteklosti maske odganjale zle duhove, tako kot danes odganjajo zimo. Različni karnevali in festivali v tem času pa so opozarjali na to, da sonce počasi spet premaguje temo, kar prinaša slo po življenju in novorojeno energijo.

Naše pustno rajanje pa ima svoje korenine v samih velikih Dionizijah. V imenu boga Dioniza, boga vina, zabave in rodovitnosti, so naši predniki noreli, plesali in se prepuščali raznim razuzdanim zabavam in orgijam.

Pust v Sloveniji

Pust v Sloveniji spremljajo številne navade. Morda najbolj sladka razvada so pustni krofi, katerih v pustnem času vsekakor ne manjka. Številne navade, pa so vezane bolj na posamezno področje v Sloveniji.

Po vsej Sloveniji v pustnem času potekajo različni karnevali in pustna rajanja, nekateri med karnevali so celo mednarodni, kot denimo v Mozirju in Šoštanju ter seveda vsem dobro znano Kurentovanje na Ptuju. To se je letos začelo že v začetku februarja, višek pa bo seveda doživelo te dni. Letos na Ptuju organizirajo že jubilejni, 60. mednarodni pustni festival Kurentovanje. Ta tokrat poteka pod uradnim pokroviteljstvom UNESCA, leta 2017 se je Kurentovanje namreč vpisalo na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Čeprav je tisti na Ptuju najbolj znan, obiskan in mednarodno prepoznaven, pa je pustni karneval pomemben tudi v Mozirju, kjer organizirajo t.i. Pust Mozirski. Tam so začeli pustovati danes, na debeli četrtek, ko so Pustnaki podelili trške pravice izbranemu priseljencu v Mozirje. Značilnosti izbranca so, da ima rad Pusta in Mozirje, ter da je za mesto naredil že marsikaj.

Kljub temu, da je tudi v Mozirju veliko zabavnih dogodkov in koncertov, pa mnoge običaje črpajo prav iz tradicije. Pustovanje se bo tako nadaljevalo v soboto dopoldne z obhodom trških mej. V ponedeljek bodo okol’ofirali, kar pomeni, da bo pustna druščina obiskala vse hiše v trgu in stanovalcem povedala, kaj se v družinah dogaja. Domačinom bodo voščili veselega Pusta in jih povabili na torkov karneval. Vrhunec pa bo v torek, ko ob 16. uri pripravljajo velik mednarodni pustni karneval. Pusta bodo v Mozirju pokopali v sredo, s svečanim sprevodom po ulicah Mozirja.

Značilne slovenske maske

Zagotovo je najbolj prepoznavna slovenska maska kurent. Kot pojasnjujejo na spletni strani Kurentovanja, kurentov izvor ni popolnoma znan. Nekateri ga povezujejo z ilirskokeltskim izročilom, spet drugi kurente prikazujejo kot mitološke spremljevalce boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju rimske Poetovione v pozni antiki, nekatere pa kurenta enačijo celo s predniki Slovencev.

Od koder koli kurent že izvira, naj bi bil demon, ki odganja vse slabo, prinaša srečo in zadovoljstvo ter v deželo vabi pomlad.

Vsekakor pa kurent ni edina prepoznavna maska na Slovenskem, ki se potika po naših krajih v času Pusta. Za Cerklje so denimo značilni laufarji, maske, ki so izdelane večinoma iz naravnih materialov in jih sestavlja kar 25 likov. Najstarejša slovenska pustna maska so Škoromati. Na pustno soboto bo nanje mogoče naleteti v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem Podolju. V Drežnici in Drežniških Ravnah imajo »talepe« in »tagrde«. V okolici Ilirske Bistrice boste našli Vrbiške šeme, ki prikazujejo ločnico med dobrim in zlim. V Cerknici ustvarjajo ogromne maske, navdih za katere iščejo v ljudskih in drugih pravljicah. In še marsikaj boste našli v Sloveniji. Zanimivi pa so tudi manjši pustni karnevali po drugih krajih, kjer le-te pogosto začinijo s povorkami, v katerih so mlade in stare maškare ter številna motorizirana okrašena in na poseben način oblikovana vozila, s katerimi maske opozarjajo na aktualno problematiko v Sloveniji in svetu.

Deli s prijatelji: