Maribor v zadnjih letih ob 85 milijonov evrov

Maribor velja z vidika državnega sofinanciranja za izrazito deprivilegirano mesto. Kako negativen vpliv ima tako izrazito podfinanciranje države na razvojne sposobnosti Maribora, pa kaže podatek, da občina letno zbere med 14 in 15 milijoni evrov nadomestila za stavbno zemljišče (NUSZ), ki je najpomembnejši občinski davek in s tem tudi največji vir občin za lastne investicije.
V Sloveniji poznamo izjemno zapleten sistem financiranja občin, ki že dolga leta vsebuje številne anomalije, zaradi katerih je denimo Maribor lani namesto 573 evrov, kolikor je znašala povprečnina, na prebivalca dobil le 518,6 evra primerne porabe. Pri tem so povprečni stroški za izvajanje zakonskih nalog na prebivalca v Mariboru znašali kar 734,85 evra ,tako da je od države dobil le 71 odstotkov denarja, potrebnega za pokrivanje zakonskih nalog, ki mu jih je naložila ta ista država.
Problematika pa se pojavlja že na področju poznavanja sistema financiranja občin, prav zato ni realno pričakovati, da bi vsi svetniki že po prvi predstavitvi sistema- le- tega v celoti turi razumeli.
Na MOM so si enotni, da bi moral biti ta sistem vzpostavljen na način, da do takšnih izpadov sredstev ne bi več prihajalo.
Ministrstvo za finance na podlagi desetih kazalcev izračunava sicer koeficient razvitosti občin, ki so večinoma posledica obsega financiranja. Ker je Maribor že dalj časa sofinancersko deprivilegirano mesto se je znašel 136. mestu po razvitosti med 212 občinami. V primerjavi z Ljubljano, ki zaseda 13. mesto, gre za izjemno slab rezultat.
S tem je pristal na petem mestu med najbolj podfinanciranimi občinami v državi; slabše od Maribora so jo med 212 občinami v državi odnesli le še Ankaran, Izola, Kostel in Velenje. Ti pa imajo bistveno manj prebivalcev kot Maribor, zato se podfinanciranost v njihovem proračunu vseeno pozna precej manj.

DELITE