Krčenje pravic delavcev in huda negotovost
Primerov kršenja pravic delavcev je zaradi hudih gospodarskih posledic vse več. Med primeri kršitev regijski sindikalni predstavniki ZSSS navajajo enega od večjih trgovcev, ki naj bi zaposlenim izdal navodilo, da morajo delavci, ki imajo mlajše otroke, delati v popoldanski izmeni. Nekateri so med bolniški staležem prejeli odpoved iz poslovnih razlogov, spet drugi morajo, kljub koriščenju čakanja na domu hoditi v službo.
Sindikalni zastopniki skušajo zaščiti zaposlene, a velikokrat za vse stiske ne vedo. Še najslabše je v sektorju, kjer sindikalnih zastopnikov praktično nimajo.
Odnosi med nekaterimi zaposlenimi in delodajalci v času krize so tako bolj napeti, pri čemer se je pri delavcih zvišala toleranca do kršitev in so pripravljeni marsikaj sprejeti, pa četudi je v nasprotju z zakonodajo.
Da je bila situacija iz leto v leto slabša dokazujejo tudi podatki Inšpektorja za delo, kjer v letu 2019 beležijo krepko rast prijav. V letu 2019 so prejeli 7215 prijav, leta 2018 pa 6384.
Najpogosteje so bile ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij. 5980 se jih je nanašalo na institut plačila za delo, kar predstavlja več kot 50 odstotkov vseh kršitev. Med njimi so izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni dopust, ki jih je bilo 3036. V zvezi s plačilnim dnem je bilo ugotovljenih 1694 kršitev, pri čemer pa ni šlo le za neizplačilo plače, temveč pogosto tudi za nepravočasno izplačilo.
Zagotovo se položaj delavcev v času epidemije ni izboljšal, pač pa je njihove stiske dodatno povečal. Tako delavci želijo zaradi hude gospodarske negotovosti ugoditi delodajalčevim željam, četudi te niso v skladu z zakonom.
