Kolumna: Umetnost kuhanja ali kako se izmakniti določeni hrani

Slovenci radi veliko in predvsem dobro jemo. Ampak tako kot je nekaterim všeč, da se jih razvaja z najmanj štirimi hodi, drugi dobijo napad ob nenavadno majhni količini hrane na ogromnem krožniku.

No, takšni imajo navadno raje močno domačo slovensko hrano, kar jim niti ne morem zameriti, saj dandanes dobra hrana na domačem krožniku največ šteje.

In tako pridemo do tradicionalne slovenske jedi, ki si jo lahko družina pripravi za zajtrk, malico ali večerjo. Ajdovi žganci z mlekom. Poznate? Ajda je v zadnjih letih spet IN in mleko, ki je bilo nekaj časa popolnoma OUT, dobiva svojo pomembnost z lokalnimi proizvajalci, ki nam ponujajo domače izdelke.

Le da takšna jed v naši družini ne gre skozi, saj jo lahko brez posledic, tudi življenjsko nevarnih,  zaužije komaj četrtina, pa še tista ima, milo rečeno, specifičen okus.

Ko imaš opravka z dvema intolerantnima na laktozo, ki tudi posebnega mleka brez laktoze ne pijeta, ker jima povzroča druge težave in eno s hudo alergijo na ajdo, so ajdovi žganci z mlekom nekaj, česar zagotovo ni na meniju. Znanstvena fantastika naše družine. Kar še posebej prav pride naši izbirčni četrtini, saj ne potrebuje izgovora, zakaj ravno v tistem trenutku tega ne bi.

Zagotovo poznate vse mogoče izgovore, kadar nečesa ne želimo. Sama namreč nikoli nisem jedla polžev, pa tudi školjke mi ne gredo najbolj – moj izgovor je, da so preveč podobni vampom (še ena jed, ki se je v Sloveniji kuhala kar pogosto), ki sem jih tudi poskusila le enkrat v življenju. Vsak od nas ima pač svoje neljube jedi.

In umetnost kuhanja v takih trenutkih nastopi v vsej svoji veličini – kako pripraviti jed, ki bo zadovoljila vse posebnosti prehranjevanja in še tako izbrane (beri izbirčne) okuse. Morda ravno zaradi tega postajamo gurmani, preizkušamo različne recepte brez mleka, smetane, masla in podobnih mlečnih izdelkov.

Ampak ravno zaradi tega so naši jedilniki polni novosti, ki jih ni v kuharskih knjigah, novodobnih receptih in visoko zvenečih restavracijah. In seveda smo na to zelo ponosni, saj kuhamo nekaj, česar ne kuha nihče drug, čeprav se včasih zdi skoraj nemogoče pripraviti jed, ki bo ustregla vsem našim brbončicam.

foto: Mateja Hočevar

Torej izgovorov ni, hrana pa pisana kot na kakšnem slikarskem platnu.

Umetniški pozdrav.

Mateja Hočevar

Deli s prijatelji: