Kolumna: Umetnost izmikanja

Tokrat sem se odločila govoriti o tem, kako se je spremenil pogled mladih na svet v zadnjih petnajstih letih. Čeprav če dobro pomislim, smo se tudi sami izogibali določenim stvarem, kadar se je le dalo, a še vedno smo imeli v glavi tisti mali glasek, ki je čisto natanko piskal, kadar naše namere niso bile prave.

Ko me kdo vpraša, ali me kaj moti v razmišljanju današnjih otrok, se na prvo žogo težko spomnim več kot ene stvari, a vedno, kadar grem na kavo, kjer strežejo študenti, se mi odpre.

Sprašujem se, kaj se je zgodilo z mladimi, da nobene stvari več ne vidijo sami od sebe. Je morda krivo, ker starši vsako opravilo določimo, otroku naročimo? Morda. V moji mladosti je bilo popolnoma samoumevno, da so sobote za sesanje in če sem iskrena, danes nerada sesam. A kar se mora, se pač mora. Zaradi tega nimam travm, ne hodim k psihologu in ne živim v svinjaku.

Kakor sesanje mi je bilo tudi delo preko študenta normalno. Deset let, preden sem se zaposlila v svojem sedanjem poklicu, sem večino časa stregla v gostinskih lokalih. Zakaj? Zaradi denarja, seveda. A če pogledam danes nazaj, sem s tem dobila veliko več. Prijatelje, znance, izkušnje v komunikaciji, delu z ljudmi in nadrejenimi. Ali sem se naučila pospravljanja? Ne. Pospravljati sem znala že pred tem.

In kaj je tisto, kar me najbolj moti ob obiskih kavarn in gostinskih lokalov?

Umazane mize.

Razumem, kadar je gneča. Razumem tudi, če je miza polna, saj sama izberem, kam bom sedla. In seveda mi je popolnoma jasno, da obstaja možnost, da je tik pred mojim prihodom tam vladal čisti kolaps, ki ga je natakarju komaj uspelo ukrotiti. A popolna neznanka mi je, da mi skodelico kave, kozarec ali krožnik s tortico postavijo na mizo, s katere doma ne bi nikoli jedli ali pili.

Iz izkušenj vem, da vileda nima desetih kilogramov in je ne bi mogel nesti v enih roki. Preverjeno tudi ne grize, kadar jo zmočiš.

Vem, da se bo našel kdo, ki bo imel sto in eno besedo o tem, a mene je v tem primeru resnično težko prepričati, da se motim. Verjamem, da je težko dobiti študenta z vsemi kvalitetami, ki jih potrebuje za svoje delo. In prepričana sem, da določene stvari, kot na primer urejena miza, niso več v osnovni opremi današnje mladine. So pa zagotovo med opcijskimi elementi, le odkriti jih je treba ponovno.


In kar je najpomembnejše – za osnove ne potrebujejo nobenih video navodil.

Umetniški pozdrav. Mateja Hočevar

Deli s prijatelji: