Kmetje grozijo z nepokorščino

Panoga kmetijstva v času epidemije covida-19 beleži visoke izgube. Pogovarjali smo se z predsednikom sindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom, ki  je opozoril, da se pridelki ne prodajajo v zadostni meri, saj so restavracije zaprte, delovanje prodajaln pa je okrnjeno. Ob tem so velika težava tudi nižje odkupne cene in porast prodaje izdelkov tujega izvora pod slovensko blagovno znamko.

Epidemija koronavirusa, je na več področjih delovanja prizadela tudi sektor kmetijstva, težave kmetov pa se le še poslabšujejo. Z največjimi problematikami pa se srečujejo tisti, ki se ukvarjajo z govedorejo in prašičjerejo.

Goveje meso se prodaja po vse nižjih odkupnih cenah, s tem pa se zgublja tudi konkurenčnost med ponudniki. Kmetje, ki premorejo klavnice so vsaj v tem trenutku v neprimerno boljšem položaju, saj lahko živino prodajajo po delih in si tako zvišujejo prihodke.

Krizni časi so določene kmetovalce spravili na rob preživetja. Ena večjih problematik današnjega časa pa je porast prodaje izdelkov iz tujine pod slovenskimi blagovnimi znamkami. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved ob tem opozarja na nujnost uvedbe t.i. masnih bilanc oz. sledljivost po načinu od vilic do računa.

Uvedba takšnega sistema pa je zahtevna, predvsem v smislu tega, da bi morala biti mednarodno usklajena in regulirana na ravni EU. 

Pristojno ministrstvo za kmetijstvo je sicer pripravilo določene interventne zakone, za ponoven zagon kmetijstva v polni meri, a so vseeno subvencije prenizke za obuditev ene ključnih panog v državi.

Evropska unija spodbuja razvoj kmetijstva, predvsem na področju digitalizacije, a slovenski kmetje  modernim tehnološkim trendom zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, težko sledijo.

Kmetovalci si torej želijo boljših časov, predvsem v smislu normalizacije prodajnih tokov in dodatnih finančnih sredstev v sklopu nove finančne perspektive 2021-2027.