Integrirana dolgotrajna oskrba v lokalni skupnosti

Na področju dolgotrajne oskrbe se v Sloveniji dela počasi, včasih skoraj nič. In tudi to je razlog, da se je, danes že 25 manjših slovenskih občin odločilo povezati v Konzorcij 17. Namen projekta je vzpostavitev lokalnih skupnosti v mrežo programov in storitev za starostnike in invalidne osebe, ki so odvisne od dolgotrajne oskrbe. Po mnenju vodje projekta, je v Sloveniji problem, da so domovi za starejše preveliki in zato zagovarjajo domove z do 90 stanovalci. Trenutno je najbolj vroča tema pogovorov epidemija koronavirusne bolezni 19, v povezavi s tem pa največkrat beseda nanese na domove za starejše.
V slovenskih domovih za starejše je lani bivalo kar dve tretjini starejših, ki so jih sprejeli zaradi bolezni. Kar tri četrtine stanovalcev domov za starejše je razporejenih v najbolj zahtevno kategorijo zdravstvene nege, zato domovi včasih postajajo tudi negovalne bolnišnice, v primeru trenutne epidemije je bilo to še bolj izpostavljeno.
V aprilu so se v nekaterih domovih za starejše po Sloveniji odločili za tihi petnajstminutni protest zaposlenih. S tem so želeli opozoriti na neustrezna navodila ob epidemiji in predvsem na kadrovsko podhranjenost domov, s katero se ustanove soočajo že dlje časa.
Spremembe na področju dolgotrajne oskrbe so prepotrebne. Zadnji javni dom za starostnike v Sloveniji je bil zgrajen pred skoraj 20 leti, na zakon o dolgotrajni oskrbi čakamo že 17 let. Med drugim si tudi za spremembo nastale situacije prizadevajo v Konzorciju 17.
Dolgotrajna oskrba je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in v naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. Zato so tudi v Konzorciju 17 vzpostavili model, ki bi intenzivno povezoval podsisteme z lokalnim okoljem ter integriral občane v skupno skrb za kakovostno in dostojanstveno staranje.

DELITE