UKC prehaja v 4. fazo

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je na Ministrstvo za zdravje naslovilo poziv o premestitvi manj obremenjenega zdravstvenega kadra v pomoč socialno-varstvenim zavodom.

Socialno varstveni zavodi po narejenem kriznem načrtu v primeru izbruha virusa v njihovi ustanovi prične s pripravami belih, rdečih in sivih con v roku 24 ur. Pri vzpostavitvi sivih con večjih težav ni bilo zaznati, drugačna pa je zgodba kar se tiče zagotavljanja rdečih con znotraj zavodov.

Skupnost je že poleti, skupaj s sopodpisniki: Skupnost varstveno-delovnih centrov Slovenija, Amnesty International Slovenija ter Združenjem Spominčica na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje naslovilo pobudo, v kateri so zahtevali zagotovitev zunanjih enot za osamitev obolelih stanovalcev.

V poletnih mesecih je bilo veliko govora vseh pristojnih o pripravah na 2., jesenski val epidemije.

Prav oblikovanje seznama zdravstvenih delavcev ter oblikovanje regijskih centrov bi bila po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije nujno potrebna kratkoročna rešitev, da bi se zavodi lahko bolje spopadli s pojavom covid-19 v njihovi ustanovi.

Preberi več

Bodo socialno varstveni zavodi dobili pomoč, ki jo nujno potrebujejo?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je na Ministrstvo za zdravje naslovilo poziv o premestitvi manj obremenjenega zdravstvenega kadra v pomoč socialno-varstvenim zavodom.

Socialno varstveni zavodi po narejenem kriznem načrtu v primeru izbruha virusa v njihovi ustanovi prične s pripravami belih, rdečih in sivih con v roku 24 ur. Pri vzpostavitvi sivih con večjih težav ni bilo zaznati, drugačna pa je zgodba kar se tiče zagotavljanja rdečih con znotraj zavodov.

Skupnost je že poleti, skupaj s sopodpisniki: Skupnost varstveno-delovnih centrov Slovenija, Amnesty International Slovenija ter Združenjem Spominčica na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje naslovilo pobudo, v kateri so zahtevali zagotovitev zunanjih enot za osamitev obolelih stanovalcev.

V poletnih mesecih je bilo veliko govora vseh pristojnih o pripravah na 2., jesenski val epidemije.

Prav oblikovanje seznama zdravstvenih delavcev ter oblikovanje regijskih centrov bi bila po mnenju Skupnosti socialnih zavodov Slovenije nujno potrebna kratkoročna rešitev, da bi se zavodi lahko bolje spopadli s pojavom covid-19 v njihovi ustanovi.

Preberi več

Električna kolesa za trajnostno mobilnost

Leta 2015 je mariborska občina sprejela Celostno prometno strategijo in v skladu s tem zadnja leta tudi deluje. In ravno zato, je v mesecu maju objavila javni razpis za izbiro zasebnega partnerja za javno-zasebno partnerstvo pri projektu vzpostavitve in obratovanja sistema izposoje/souporabe koles.

Na razpis sta se prijavila 2 ponudnika, vendar sta bili njuni ponudbi nepopolni, zato so ju na mariborski občini pozvali k dopolnitvi vlog.
Vrednost projekta vzpostavitve in obratovanja sistema izposoje/souporabe koles je ocenjena na 2,3 milijona evrov.

Izziv MO Maribor pa bo v prihodnje po vzpostavitvi sistema sopurabe koles tudi vzpodbuditi občane k večji rabi kolesa oz. javnih prevoznih sredstev.

V letošnjem letu so se zato na občini odločili za vlaganja v kolesarsko infrastrukturo.

Pojavlja pa se tudi ideja o zaprtju Starega mostu za motoriziran promet, oz podoben režim, kot je v veljavi sedaj na Glavnem trgu in Koroški cesti.

Namen vzpostavitve takega sistema je predvsem spodbujanje trajnostne mobilnosti. In tako bodo kolesa na voljo tako stalnim uporabnikom kot tudi občasnim obiskovalcem, ki bodo ta kolesa lahko uporabljali na 123 kilometrih kolesarskih poti, kolikor jih je trenutno v Mestni občini Maribor.

Preberi več

Kolesarske poti za boljšo mobilnost

Občina Kidričevo skupaj z ostalimi občinami Spodnjega Podravja lovi zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradila regionalno kolesarsko povezavo. Projekt pa je zastal, saj se zatika na številnih področjih, tudi glede pridobivanja zemljišč.  

Župan občine Kidričevo je dejal, da je zelo  pomembno, da pridobijo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj jim sicer lahko pade celotna trasa kolesarske steze na Dravskem polju.. Največje nestrinjanje je v naseljih Cirkovce, Pongrce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku.

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postopku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu.

Na občini pa se nadejajo, da bodo ti krajani Zgornjih Jablan kmalu spoznali, da gre  ne samo za pomemben občinski pač pa tudi regijsko ključen projekt.

Preberi več

Študentski domovi spremenili namembnost

Vlada Republike Slovenije je konec prejšnjega tedna, zaradi izjemno resne epidemiološke situacije v državi, sprejela »Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih«, kar pomeni da so bili primorani svoja vrata, z redkimi izjemami, v celoti zapreti tudi Študentski domovi UM.

V skladu s protiepidemijskimi ukrepi je večina stanovalcev minuli konec tedna morala zapustiti študentske domove.

Izjema so tisti, ki imajo v domu stalno prebivališče, mlade družine in tujci. Ministrstvo za izobraževanje pa je v nedeljo s sklepom določilo, da bodo lahko v domovih bivale tudi osebe, ki opravljajo za državo pomembne naloge v času epidemije, kot so pomoč v zdravstvenih zavodih in klicnih službah NIJZ in ministrstev. Omenjeni predstavljajo približno 8% delež od vseh stanujočih v študentskih domovih

V domovih mariborske univerze od 2663 ostaja 195 študentov. Tistih, ki pomagajo v kritičnih službah za zajezitev epidemije, je okoli 40, okrog 60 pa je tujih študentov. Kljub visokem številu pa deleže pozitivnih na covid-19 ni bilo veliko.

Številne študente, tudi mariborske, je zaskrbelo, da se bodo v njihove sobe, kjer imajo osebne stvari, naselili novi stanovalci. A so z ministrstva prišla dodatna pojasnila, da gre zgolj za obstoječe stanovalce. Vodstvo študentskih domov pa si želi čim prejšnjega normaliziranega zdravstvenega stanja .

Študentski sveti stanovalcev študentskih domov univerz v Mariboru pa ministrstvo pozivajo, naj omogočijo bivanje tudi študentom, ki so v socialni stiski, doma nimajo ustreznih pogojev študija na daljavo, si delijo gospodinjstvo z rizičnimi skupinami in okuženimi osebami in tistim, ki so na kraj bivanja vezani zaradi opravljanja študentskega dela.

Preberi več

Pobudniki referenduma: “Župan se je ustrašil.”

V Radencih pa so minulo nedeljo načrtovali izvedbo svetovalnega referenduma, na katerem bi občani odločali o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Ustavno sodišče je zavrglo pobudo tamkajšnjega župana Romana Leljaka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta o razpisu referenduma. Kot so pojasnili Leljak nima pravnega interesa za začetek postopka, zato svetovalni referendum v Radencih bo, kdaj, pa še ni znano.

Svetovalni referendum bi moral biti to nedeljo, vendar ga je občinski svet zaradi nevarnosti, da bi ogrozil varnost in zdravje občanov v času epidemije covida-19, preložil za nedoločen čas.

Navkljub nasprotovanju ministrstva za javno upravo, ki je občino pozvalo, da zakonodaja ne predvideva preložitve volitev ali referenduma zaradi izrednih razmer, kot je epidemija covida-19, in občinsko oblast pozvali, da referendum mora biti.

Župan občine Radenci Roman Leljak je pred časom referendumu za preimenovanje Titove ulice nasprotoval, ko pa je sodišče odločilo v prid pobudnikom referenduma, se je odločil, da bodo izvedli posvetovalni referendum, kjer bodo poleg preimenovanja Titove ceste odločali še o drugih občinskih temah.

Vukajč je prepričan, da je svetovalni referendum popolnoma nesmiseln. A župan Roman Leljak v svoji nameri vztraja in trdi, da bodo referendum izvedli, ko bo epidemiološka situacija v državi to omogočala.

Preberi več

Vijoličasti odhajajo na neugodno gostovanje v Mursko Soboto

Tekma med Muro in Mariborom v Murski soboti bo zadnja v sklopu prve četrtine državnega prvenstva. Nobeno izmed moštev v tem trenutku ni v optimalni situaciji, saj je Mura po začetnem naletu padla v rezultatsko krizo, Maribor pa po menjavi strokovnega štaba igra nestanovitno oz. v nihajoči se formi.

V 9. krogu Prve lige Telekom Slovenije se bosta na Stadionu Fazanerija pomerila Mura in Maribor. Dvoboj med njima po zaključil prvo četrtino prvenstva, po kateri ne morejo biti zadovoljni ne v enem ne v drugem taboru. Muraši so sezono začeli silovito, a v nadaljevanju močno padli v formi. Maribor pa že vse od menjave vodstvene strukture igra po sistemu »toplo-hladno«.

Maribor je sicer na zadnji tekmi proti Kopru krivca za vnovičen spodrsljaj označil sodnika Davida Šmajca, kar pa za ekipo, ki je serijski državni prvak ne bi smel biti izgovor. Kljub vsemu se pečat argentinskega Italjana na klopi vijoličastih že močno pozna, vse od sistema, taktike in hitrosti pretoka žoge, pri čemer poglavitno vlogo igra Rok Kronaveter.

Mura, navkljub rezultatski krizi v kateri se je znašla, Mariboru že tradicionalno povzroča velike težave. Zelo zgovoren podatek je namreč ta, da so na petih odigranih tekmah od vrnitve Prekmurcev v prvo ligo, slednje v Murski Soboti premagali zgolj enkrat, in sicer 26. februarja letos.

Maribor začenja z Muro serijo težjih tekem, saj bodo po Muri gostovali še v Kidričevem in Spodnji Šiški, nakar jih čaka domač obračun z Domžalami. Mariborčani bodo tako prisiljeni v prikazovanje dobrih iger, v nasprotnem primeru bi si kaj lahko že pred zimsko prekinitvijo tekmovanja priigrali prevelik zaostanek na 16. zvezdico državnega prvaka.

Preberi več

Dom pod Gorco novo žarišče

Dober teden nazaj so pri eni stanovalki v Domu pod gorco potrdili okužbo z novim koronavirusom. Včerajšnji podatki so kazali, da domu širjenja virusa še ni uspelo povsem zajeziti, med stanovalci je bilo po 45 okuženih, med zaposlenimi 14.
Izvor okužbe v domu ni znan. Dom je s 16. oktobrom prepovedal obiske in prav tako tudi izhode stanovalcev. Okuža bi torej v dom lahko prišla na več načinov. Še vedno ostaja eden večjih problemov, da stanovalci nimajo simptomov.
Trenutno je v rdeči coni še nekaj prostora, sicer pa so v osnovi načrtovali rdečo cono le za 10 oseb, takrat v 1. nadstropju v športnem centru.
V Domu pod gorco je zaposlenih 91 oseb, k sreči se z naslednjim tednom majhno število zaposlenih iz samoizolacije že vrača v delovni proces.
Drugače pa življenje v domu teče kolikor toliko normalno naprej. Po besedah direktorja so res socialne vsebine malo potisnjene na stran, a se trudijo iz dneva v dan to tudi dopolnjevati.

Preberi več

Urban Bren o razvoju cepiva

V razvoj cepiv so se vključili tudi slovenski strokovnjaki pri Kemijskem inštitutu, ki testirajo cepivo na osnovi plazmidne DNK. V laboratoriju mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa razvijajo zdravilo za covid 19, razvoj le-tega pa traja dlje kot razvoj cepiva. Več o tem nam je povedal vodja raziskovalne skupine, ki na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru razvija novo zdravilo za covid 19, dr. Urban Bren.

Preberi več

V Razvanju številni še vedno brez pitne vode

Občani krajevne skupnosti Razvanje že dolga leta čakajo na odpravo težav s pitno vodo. Vodilnim sporočajo, da gre za sramoto za Mestno občino, ki si ureja sam center, par kilometrov vstran pa prebivalci Razvanja nimajo pitne vode, ki jim pripada po Vrhovnem zakonu-Ustave Republike Slovenije.

Na globalni ravni se še vedno soočamo z velikimi težavami oskrbe s pitno vodo. V Sloveniji k sreči pijemo zdravo ter kvalitetno pitno vodo, a žal obstajajo gospodinjstva, ki te možnosti še nimajo. Mariborski vodovod v Mestni občini Maribor oskrbuje s pitno vodo okoli 50.300 gospodinjstev oz. 98,21 odstotka prebivalcev. Še vedno pa je okoli 918 gospodinjstev, ki pitne vode nimajo.

Da bi bila pitna voda dostopna vsem bi bilo potrebno dograditi 15 kilometrov. Na vodovodu so ob tem pojasnili, da bi bilo potrebno vsako leto sanirati okoli 20 kilometrov vodovodnega omrežja.

Samo v Razvanju v zaselku Habakuk je še vedno brez pitne vode 92 ljudi, ki bivajo v 55 stanovanjskih hišah. Avgusta lani so na KS že pridobili vso potrebno dokumentacijo za pričetek izgradnje vodovoda bi nato moral slediti le še javni razpis za izbiro izvajalca del, podpis pogodbe in nato pričetek, a projekt nikoli ni bil realiziran

Odziv lokalne skupnosti pa je izrazito negativen, saj so njeni člani mnenja, da bi občina ta projekt morala realizirati že več let nazaj.

Omenjen del izgradnje vodovoda je razvrščen v prvo fazo. Druga faza pa zajema vse ulice, kjer še prav tako vodovod ni zgrajen: Vinogradniška pot, Ulica Janka Sernca, Pivolska, Pod gozdom in Lubajnškova ulica. Letos tako niso izdelali projekta, niti pridobili soglasja, kaj šele gradbenega dovoljenja, čeprav se je potek trase določil že lani.

Preberi več

Drugod poročajo