Bo testiranje zaposlenih v šoli v ponedeljek obvezno?

Testiranje učiteljev pred nadaljevanjem pouka za učence prve triade ne bo obvezno, so danes sporočili z Ministrstva za zdravje. Na slednjem sicer razmišljajo tudi o tem, da bi v naslednjem koraku testirali tudi otroke.
Še preden se bodo v torek učenci vrnili v šolske klopi, bodo morali zaposleni v šolah opraviti testiranje na novi koronavirus. Na ministrstvu za zdravje ukrep vidijo kot nujen, če želimo varno in trajno vrnitev učencev v šole.
Koordinacijo testiranj bodo prevzeli zdravstveni domovi, ki morajo zagotoviti varno testiranje učiteljev in ostalih zaposlenih v šolah.
S sproščanjem ukrepov bo z naslednjim tednom dovoljeno tudi opravljanje nujnih laboratorijskih vaj na višje in visokošolskih programih.
Čeprav je ministrica Simona Kustec včeraj dejala, da je testiranje za zaposlene v šolah obvezno, pa je današnje pojasnilo drugačno.
Šolnike je poleg izjave o obveznem testiranju sicer razburilo tudi to, da ministrica ni omenila možnosti testiranja otrok. Na ministrstvu odgovarjajo, da o tem že teče razprava tudi v drugih državah in da bi to lahko bil naslednji korak tudi v Sloveniji.
Učitelji bodo v šolah sicer morali ves čas nositi maske, učenci pa le izven razreda. Prepovedano je druženje otrok iz različnih oddelkov, kjer je to mogoče pa bodo otroci malicali v razredu.

Preberi več

Bomo končno dočakali prenovo taborske tržnice?

MČ Tabor je eden izmed predelov Maribora, kjer cestna infrastruktura ni zadovoljivo urejena. Zato so se vodilni na občini odločili do izteka mandata sanirati številne ceste, med drugim pa tudi revitalizirati propadajočo Tržnico Tabor, ob tem pa ponuditi nove vsebine v doživljajskem parku v podaljšku Betnavskega gozda.

V MČ Tabor se v zadnjih letih soočajo s cestno-prometnimi problematikami, kar je MO Maribor prepoznala in bo zato v prihodnjih dveh letih veliko vlagala v cestno infrastrukturo v tem delu mesta. Eden večjih projektov je obnova Koseskega ulice, ki je v zelo dotrajanem stanju.

V MČ Tabor se v prihodnje lahko nadejajo tudi Tržnico Tabor, ki si jo delijo s sosednjo MČ Nova Vas. Slednja že  dolga leta propada, kljub temu da se izbrano območje nahaja pod križiščem dveh velikih dvopasovnih mestnih vpadnic- Kardeljeve ceste in Ceste Proletarskih brigad. Sedaj pa se je pojavila konkretna ideja po revitalizaciji nekoč dobro obiskane tržnice.

V Mariboru že nekaj let opazujemo propadajočo infrastrukturo, ki ji nihče ne namenja prevelike pozornosti, saj prenova predstavlja velik finančen zalogaj. V kategorijo t.i. črnih pik Maribora tržnica Tabor v Novi vasi zagotovo spada, gre pa za dokaj kompleksno investicijo iz več vidikov, ki pa bi ponudila celovitejšo rešitev.

Po besedah predsednika komisije za komunalo, promet in urejanje prostora na MO Maribor Vitorja Zečiča pa na Taboru predvidevajo tudi ureditev t.i. malega Betnavskega gozda med istoimensko ulico in Ulico Matije Murka neposredno ob vrtcu Jadvige Golež.

Preberi več

Razmere v SVZ Hrastovec se umirjajo

Potem ko so v drugem valu utrpeli veliko število okužb se zdravstvene razmere v Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec končno umirjajo.
Zaradi naglega naraščanja okužb so morali za časa največ okuženih stanovalcev s covidom 19, zdrave varovance preseliti v športno dvorano Voličina. Le-ta naj bi počasi zaprla svoja vrata.
Tudi finančno je bila selitev velik zalogaj, a stroške bo po besedah tamkajšnje direktorice poravnalo pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Finančna obremenjenost pa se pozna tudi pri nabavi zaščitne opreme, ko tudi pri izplačevanju dodatkov tamkajšnjim zaposlenim.
Kljub številnim ukrepom, pa so od decembra naprej, v skladu s priporočili NIJZ, skrbnikom tamkajšnjih varovancev dovolili obiske. A kljub temu številni stanovalci zaradi omejitvenih ukrepov doživljajo stiske.
V Zavodu so tudi uspešno cepili večino stanovalcev in tamkajšnji zaposlenih, tako da se nadejajo, da so virus dokončno premagali.

Preberi več

Več pozornosti kulturnim znamenitostim

Sveta Ana v Slovenskih Goricah, kljub temu da spada med manjše občine, ponuja številne kulturne in naravne znamenitosti. Slednje se zavedajo tudi vodilni na občini, ki bodo v tem letu v sklopu LAS Ovtar Slovenskih goric izpeljali dva projekta. Po besedah župana Silva Slačka bosta namenjena predvsem mlajši generaciji, v prihodnje pa si želijo izpeljati tudi tako imenovane manjše projekte za odrasle občane oz. obiskovalce občine.

V Sveti Ani v Slovenskih goricah so poleg obnove vrtca in gradnje kolesarskih povezav v proračun za leto 2021 vključili tudi številne manjše projekte v sklopu LAS Ovtar Slovenskih goric.

Gre za projekte, ki ne presegajo vrednosti 90 tisoč evrov, a bodo kljub temu v določenih predelih izboljšala kvaliteto lokalnega prebivalstva. V okviru Las Ovtar bodo v Sv. Ani uredili poučno pot, namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom, ki jih zanimajo lokalne naravne znamenitosti.

Po besedah župana Silva Slačka želijo v prihodnje izpeljati še več takšnih manjših projektih, predvsem za to, ker so bili v prejšnjih letih dobro sprejeti v lokalni skupnosti.
Občinski svetniki so lani sprejeli dvoletni proračun, vseeno pa obstaja možnost rebalansa, kjer bi usklajevali še potencialne nove ideje ali pobude v dobrobit celotnega kraja.

Preberi več

Zelena rešitev za dvig minimalne plače

V Stranki mladih Zeleni Evrope in Zelenih Slovenije so v pismu ministru za delo, družino in socialne zadeve opozorili na vnovičen problem delodajalcev in zaposlenih pri dvigu minimalne plače, sploh ob zelo visokih prispevkih na plačo, ki je na koncu strošek delodajalca.
Tako so osnovali zeleni predlog, po katerem bo obdavčitev plač še zmerom nad 50- odstotkov, a brez dviga stroška plače, ki jo ima delodajalec.
S tem bi država po njihovem prepričanju presekala gordijski vozel, ki je pereč problem med sindikati in delavci. Tako bi delavec dobil zasluženo plačo, delodajalec pa ne bi imel prevelikih stroškov.
Po predlogu osmega protikoronskega zakona, naj bi država krila del dviga minimalne plače, kar bo proračun stalo okoli 47 milijonov evrov. A poraja se vprašanje, kaj sledi, ko bo država ustavila subvencioniranje. Kako na ministrstvu za delo ocenjujejo ukrep še ne vedo, saj odgovora na pobudo še niso prejeli.
Na predlog ministrstva za delo o dvigu minimalne plače pa so se odzvali že v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi pomenilo skoraj zgornjo mejo razpona okvirnega pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evrov neto.

Preberi več

Kako bo potekalo izpitno obdobje

Zimsko izpitno obdobje je pred vrati, saj se začenja že konec naslednjega tedna. Gre za tisti del študijskega procesa, ki ga je preko zaslonov najtežje korektno izpeljati. Na mariborski univerzi navajajo, da izvedbi izpitnega obdobja posvečajo veliko pozornosti, ki bi ga lahko po možnosti podaljšali v letni semester.
Slovenske fakultete so praktično od začetka študijskega leta 2021/21 zaprte. Pouk pa poteka na daljavo že tretji mesec oz. skoraj celotno koledarsko leto od pojava virusa. Poučevanje prek zaslonov je že dobro utečeno, a v tem tednu sledi 1. izpitno obdoje, ki bo zaradi epidemioloških razmer potekalo online.
Udeleženci rektorske konferenca so že v lanskem letu opozarajali, da je pisno preverjanje znanja na daljavo izjemno problematično, zlasti zaradi možnosti goljufanja. Mnogo zaposlenih v visokem šolstvu se za to že sprašuje kakšna navodila bo podala UM pred začetkom izpitnega obdboja.
To velja predvsem za fakultete naravoslovno tehnoloških znanosti, ki zahtevajo poleg preizkusov znanja teorije tudi praktični del ocenjevanja- laboratorisjek vaje. Zato se je pojavila ideja, da bi manjkajoče študijske obveznosti opravili v mesecu maju.
Medtem ko so na veliko naravoslovno-tehniških fakultetah te dni spopadajo z organizacijsko kombinatoriko, pa na družboslovno-humanističnih fakultetah načeloma ni posebnih težav.
Ključno je torej, da se fakultete na neki točki odprejo. Kdaj bo to, je odvisno od epidemiološke situacije, odgovarjajo na ministrstvu za izobraževanje. Kakšne posledice pa bo pustilo skorajšnje enoletno izobraževanje na daljavo?

Preberi več

Nov javni zavod je nuja

Ruše bodo poleg Javnega zavoda Cezam dobile še Javni zavod Rast. Ustanovitev slednjega je bila po mnenju občinske uprave nujna, saj je Cezam prerastel svoje korenine in tako izgubil svoj pomen. Dva Javna zavoda, ki bosta imela jasno določene naloge, bosta učinkovitejša in uspešnejša pri pridobivanju finančnih sredstev, še zatrjujejo na Občini Ruše.
Ustanovitev javnega zavoda Rast je naravna posledica dejstva, da v Rušah živi več kot 22 odstotkov starostnikov, kar je več od državnega povprečja. Skrb za starostnike je tudi ena izmed glavnih zavez aktualne občinske uprave.
Nov javni zavod ne pomeni razvrednotenja obstoječega Javnega zavoda Cezam, ki je v zadnjih letih prerasel svoj prvotni namen. Nekdanji Center za mlade Ruše se tako danes pretežno ukvarja s športnimi in kulturnimi programi.
Namesto enega okornega javnega zavoda s preširokim obsegom aktivnosti bodo v Rušah tako imeli dva vitkejša in učinkovitejša javna zavoda, kar bo prineslo koristi na številnih področjih.
Finančnih posledic ustanovitve novega javnega zavoda za občinski proračun ne bo, zagotavlja županja Ruš. Svetniki občine Ruše so sicer na zadnji dopisni seji potrdili tudi vršilko dolžnosti direktorice novega javnega zavoda. To je postala mag. Marina Džogazovič.

Preberi več

Otroci v šole, smučarji na smučišča

Slovenija se po dolgih tednih končno nekoliko odpira. V šole se vračajo učenci prve triade, sproščajo se nekatere dejavnosti, znova se dovoljuje obratovanje žičniških naprav v regijah z najboljšo epidemiološko sliko. Podrobnosti sproščanja ukrepov je vlada predstavila na današnji novinarski konferenci.
Končno se vsaj za učence prve triade v devetih regijah odpirajo šole, znova bodo delovali tudi vrtci, omogočene bodo nujne laboratorijske vaje na višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Učenci se v šolske klopi vračajo v torek, pouk pa bo potekal po modelu C.
Že v ponedeljek bodo vsi zaposleni na šolah opravili hitro testiranje na koronavirus, med izvajanjem pouka pa bodo morali upoštevati priporočila NIJZ. Z izboljšanjem epidemiološke slike se v devetih regijah znova dovoljuje tudi delovanje žičniških naprav.
Vlada je sprejela tudi nov Odlok o začasni prepovedi ponudbe ter prodaje blaga in storitev potrošnikom, ki velja od sobote, 23., do petka 29. januarja, in prinaša nove izjeme. Vse omejitve, ki so veljale doslej, ostajajo v veljavi v treh regijah s slabšo epidemiološko sliko in sicer v Goriški, Posavski in Jugovzhodni regiji.

Preberi več

Kmalu prenovljena železniška postaja

Občina Šentilj je ena izmed občin, ki je zaradi koronakrize utrpela večje finančne deficite v letu 2020. Kljub temu so na občini zadovoljni z realizacijo investicijskega področja, ki je bila v lanskem letu 100-odstotna. Po besedah župana Štefana Žvaba se nadejajo še številnih drugih projektov, med pomembnejšimi pa je posdobobitev železniške proge med Mariborom in Šentiljem.
V občini Šentilj so, kljub alarmantnemu letu 2020, ki je bilo skorajda v celoti prepredeno z krizo covida-19, izpeljali prav vse začrtane projekte.
Kot enega pomembnejših projektov letošnjega leta velja izpostaviti nadgradnjo železniške proge, ki poteka na relaciji Graz–Šentilj–Maribor–Ljubljana–Koper/Trst, poleg tega pa je tudi pomembna povezava z Luko Koper ter neposredna povezava Avstrije na Sredozemski koridor.
Danes sta tako proga kot vozna mreža potrebni popolne obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča zahtevam sodobnih prevoznih potreb. Na tem odseku je v prvi fazi predvidena nadgradnja obstoječega tira, glede na prometne potrebe, pa v prihodnosti tudi gradnja II. tira.
Gre za projekt, ki ga je v celoti financirala država in EU preko kohezijskega sklada, saj obsega nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost znaša dobrih 253 milijonov evrov.
Gre za stratežko lokacijo, z vidika bližine meje, ki bi lahko bila po terminskem planu zaključena v sredini leta 2023.
Osnovni cilji, ki bodo doseženi z izvedbo projekta so povečanje zmogljivosti železniške povezave med Mariborom in Šentiljem s 67 vlakov/dan na 84 vlakov/dan, povečanje kategorije proge s C3 na D4 ter povečanje stopnje varnosti prometa z izgradnjo izvennivojskih križanj ceste z železnico.

Preberi več

Starejši vse bolj osamljeni

Strah pred okužbo in pomanjkanje stikov s prijatelji in svojci je mnoge starejše precej prizadel. Omejili so gibanje in stike z bližnjimi, v domovih za starejše ostajajo v sobah, se ne družijo in imajo omejen stik s svojci. Kar pa je njihov že tako ranljiv položaj v družbi, še dodatno poslabšalo.
Staranje ni bolezen, temveč fiziološki proces, ki prinaša telesne, razumske, duševne in socialne spremembe. Z upokojitvijo lahko človek doživi stres, ker pogreša družbo, smiselno delo in doživlja težave v medosebnih odnosih. Zato številni družbo najdejo v Društvih upokojencev, ki pa so lani večino svojih dejavnosti popolnoma okrnili.
Nekateri med njimi so v času milejših ukrepov izvedli kakšen izlet, a v skladu z ustreznimi priporočili. Številni so utrpeli velike stiske, stik v živo pa nadomestili s komunikacijo po telefonih. Veliko med njimi ni plačalo članarine društvo, kar je številne organizacije pripeljajo na rob preživetja. Sicer optimistično pričakujejo konec omejitev, a kljub temu bo dela tudi po koncu epidemije veliko.
Ustrezna socialna mreža pomembno vpliva na uspešno staranje, saj starejšim zagotavlja več podpore in jim pomaga nadomestiti izgube. Dejstvo pa je tudi, da več ko imajo starejši podpore in socialnih stikov, manj je bolezni in nujnih medicinskih intervencij.

Preberi več

Drugod poročajo