Širitev študijske izbire na Fakulteti za zdravstvene vede

Fakulteta za zdravstvene vede je že vrsto let med najbolj zaželenimi fakultetami Univerze v Mariboru. Tako posledično čutijo odgovornost, da družbi ponudijo nove programe, s katerimi bodo za kasnejše delo najbolje usposobili številne zdravstvene delavce.

Za študij na fakulteti za zdravstvene vede je veliko povpraševanja. V programu zdravstvene nege imajo tako 200 odstotkov večji interes kot pa imajo prostih kapacitet, na drugi stopnji pa okoli 400 odstotkov večje povpraševanje po prostih študijskih mestih kot jih razpisujejo.  A fakulteta se sicer pospešeno razvija in ima že okoli 700 študentov.

Odzvali so se na potrebe v zdravstvenem okolju in na dodiplomskem študiju podali predlog za povečanje števila mest za 30. Kmalu naj bi še  zaživela magistrska programa integrirana obravnava starejših in mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege.

Zaradi prostorskih in finančnih omejitev razpisujejo za 6 študijskih smeri samo 35 mest. Kljub epidemiološki situaciji in spremenjenem načinu dela, pa pri izpeljavi učnega procesa nimajo težav. Že v začetku leta so zagotovili deljen sistem, del študentov je bilo v učilnici, del pa na daljavo.

Ob pomembnih investicijah v širitev fakultete pa razvijajo tudi dodiplomski študij babištva, za katerega računajo, da bo akreditiran v letu 2021 ali 2022.

Preberi več

Delavci zahtevajo boljše plačilo

V mariborski družbi A&E Europe, ki se ukvarja z izdelavo industrijskega sukanca, so zaposleni, zaradi slabega odnosa podjetja in splošnega nezadovoljstva, še drugič v manj kot mesecu dni stavkali. Povod za prvo stavko je bila višina božičnice, ki je dosegla 250 evrov, ker pa vodilni niso imeli posluha so v svetu delavcev zatrdili, da bodo stavkali vse do izpolnitve dogovorjenih ciljev.
Delavci v podjetju A&E Europe d.o.o. so se zaradi odnosa podjetja do zaposlenih in splošnega nezadovoljstva odločili, da bodo še drugič po 28. decembru stavkali. Okoli 20 zaposlenih v mariborskem podjetju A&E Europe, ki pod ameriškimi lastniki proizvaja industrijske sukance, je danes znova izpeljalo opozorilno stavko, s katero terjajo izboljšanje plačil za svoje delo ter začetek socialnega dialoga.
Ameriški lastniki so jim vendarle obljubili, da naj bi takoj po novem letu začeli s pogajanji, ker pa ni bilo posluha, so na današnji stavki zatrdili, da bodo stavkali do izpolnitve ciljev. Nekateri imajo tako nizke plače, s katerimi so, kljub temu da imajo delo, reveži, kar se v Sloveniji ne bi smelo dogajati.
Vodstvo podjetja so jeseni pozvali k izplačilu 13. plače, a so skušali z delavci po Ažnohovih besedah manipulirati, da je 13. plača ali božičnica eno in isto, vendar je slednja obdavčena. Vse skupaj je bil povod, da je stavkovni odbor kljub epidemiji začel z nadaljnjimi postopki stavkovnimi zahtevami.
Podjetje je v času prvega vala stalo, na čakanju je bilo 90 odstotkov delavcev, saj so izkoristili možnost subvencije, v drugem valu pa proizvodnja teče, v nekoliko zmanjšanem obsegu tudi med temi prazniki. A ključna problematika nizkih plač ostaja, saj se državna pomoč do minimalne plače ne šteje v pokojninsko dobo.
Mariborsko podjetje, nekoč Tovarna sukancev in trakov Maribor, je zadnjih nekaj let v ameriški lasti družbe American & Efird, ki velja za enega vodilnih svetovnih proizvajalcev industrijskih in gospodinjskih sukancev. Mnogo zaposlenih pa se sprašuje kam vodi ta turbo-kapitalistična politika, ki je v zadnjih 30 letih od osamosvojitve Slovenije marsikoga spravila na rob preživetja.

Preberi več

Izkušnja s participativnim proračunom zaenkrat odlična

Minuli konec tedna je v Rušah potekalo zaključno glasovanje o predlogih projektov, ki naj jih Občina Ruše uresniči v okviru participativnega proračuna. Posebna komisija je zbrane predloge, bilo jih je kar 54, ocenila na podlagi zastavljenih kriterijev in jih devetega januarja dala na glasovanje.
Kriteriji, ki jih je moral posamezen predlog izpolnjevati so bili, da vrednost investicije ne presega 8.000 evrov, da je realizacija možna in da, v kolikor gre za investicijo, leži na občinskem zemljišču.
Za krajevno območje Smolnik je prispelo kar 39 predlogov, komisija je v ožji izbor uvrstila tri. Krajani Bezene so lahko glasovali o štirih predlogih.
Prva izkušnja Občine Ruše s participativnih proračunom je dobra. Krajani so s svojimi predlogi in udeležbo na glasovanju pokazali, da si želijo biti aktivneje vključeni v razvoj in načrte lokalne skupnosti. Je pa s participativnim proračunom občina dobila še eno orodje, s katerim bo lahko še uspešneje uresničevala želje občanov.

Preberi več

Centralizacija je usodna za razvoj

Številne občine v Podravju izgubljajo osnovne storitvene dejavnosti za boljšo komoditeto življenja tamkajšnjih občanov. Izjema med njimi ni niti Središče ob Dravi.
V podobni stiski so se pred kratkim znašli tudi v Markovcih, kjer banka pričakuje od lokalne skupnosti, da mesečno subvencionira banko, v nasprotnem primeru bo le-ta zaprla svoja vrata. Ker pa ne gre za osameljen primer je tamkajšnji župan prepričan, da takšno stanje nekomu v državi ustreza.
Banke pa lokalne skupnosti izsiljujejo tudi z odvozom bankomatov. Centralizira pa se tudi večina javnih uradov in organizacij.
Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da je Zakon o skladnem regionalnem razvoju zgolj mrtva črka na papirju, ki v praksi manjše občine stiska v primežu lastnih interesov.
Rešitev se ponuja v predlogu o pokrajinah, a ob tem župani v en glas poudarjajo, da se mora decentralizirati tudi številna minsitrstva. S pomočjo tega šele lahko pohitrimo številne postopke in debirokratizirao javno upravo.

Preberi več

Za brezplačen obrok čakajo na cesti

Socialna kuhinja v Mariboru se v zadnjih letih sooča s prostorsko stisko. Mesečno beležijo okoli 500 uporabnikov, v zadnjem času pa se pojavlja tudi veliko posameznikov, ki nimajo ustreznega mesta, kjer bi obrok tudi dostojno pojedli. Posledica tega je, da se prehranjujejo na očeh javnosti na eni bolj prometnih cest, ob tem pa se še povečuje njihova socialna in psihološka stiska.
Na Dvorakovi ulici v Mariobru Že več kot 15 let deluje Socialna kuhinja, katero v celoti financira MO Maribor. Razdeljevanje obrokov med 11 in 12 uri poteka vsak dan, mesečno beležijo več sto uporabnikov. V zadnjem času pa se povečuje število tistih, ki so prisiljeni obrok pojesti pred očmi javnosti, ob tem se njihova stigma le še povečuje.
Kljub temu, da gre za morda par deset ljudi je to za Maribor, kot mesto velika črna pika. Od blišča in sijaja Glavnega trga in Koroške ceste, čez Stari most je možno v parih korakih videti, kako zabrisana meja po navadi loči premožnejše od posameznikov na dnu socialne lestvice.
Prostori Socilane kuhinje pa že več let ne ustrezajo številu uporabnikov. Število čakajočih v prostoru je večje od števila možnih sedišč, nekateri si hrano odnašajo s seboj. Kdo pa bo odgovarjal za tiste, ki niti te možnosti nimajo?
Na slabšanje socialne slike v mestu, ki je v času nekdanje Jugoslavije veljalo za industrijsko središče številka. Danes pa je le še pogorišče propadlih gospodarskih velikanov, kot so TAM, MTT, Pik, Metalna ipd. Za stanje bi se morala zavzeti občina s blaženjem posledic posameznikov, produciranje novih delavnih mest pa je naloga države.
Poleg vsega je pandemija covida-19 prizadela tiste najrevnejše, kar se odraža pri hudih psiholoških in socialnih krizah. V zadnjih letih pa žal ne govorimo več o posameznikih, ampak o resnih problematikah, ki bodo slej ko prej morale dobiti sistematične rešitve, tako na lokalni in regijski, kot tudi državni ravni.

Preberi več

Javni zavod Rast bo vodila mag. Marina Džogazovič

V Rušah se je danes končala dopisna seja na kateri so občinski svetniki potrjevali Soglasje k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo RAST Ruše. Novoustanovljeni zavod bo vsaj eno leto vodila magistra Marina Džogazovič.

Občinski svetniki Občine Ruše so na dopisni seji tako storili še en korak na poti do ustanovitve in zagona novega javnega zavoda v Rušah. Ustanovitev Javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo Rast Ruše so mestni svetniki že potrdili, danes so tako izrekli soglasje k imenovanju vršilke dolžnosti direktorice.

Ruško županjo in svetnike je prepričala magistra Marina Džogazović, ki ima 13 let delovnih izkušenj s področja izvajanja socialno varstvenega programa pomoči družini na domu, socialnega varstva, področja zakonske in družinske terapije.

Nova vršilka dolžnosti direktorice ima opravljena tudi dodatna izobraževanja oziroma usposabljanja za vodenje skupin za samopomoč, izobraževanje v programu za strokovne delavce v verigi oskrbe za osebe z demenco pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev za starejše ABC demenca. Vršilca dolžnosti direktorja se sicer imenuje za čas do imenovanja direktorja Javnega zavoda Rast Ruše.

Preberi več

Kanalizacija tudi v odročnejša naselja

V MO Ptuj so začeli z gradbenimi deli v sklopu projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. Izgradili bodo približno 32 kilometrov dodatnega kanalizacijskega omrežja v več predelih občine. Ta investicija pa bo občini prinesla 98- odstotno pokritost z javnim kanalizacijskim omrežjem.
S podpisom pogodbe med naročnikom Mestno občino Ptuj in izvajalci Komunalnim podjetjem Ptuj, Javnimi službami Ptuj in podjetjem Štraf se pričenja projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Mestna občina Ptuj. Pred dnevi pa so že stekla gradbena dela na terenu.
Investicija je ocenjena na okoli 9,3 milijona evrov brez DDV. Ptujska občina pa je za ta projekt pridobila tudi sofinancerski del Evropske unije.
Največ kanalizacijskega omrežja bo zgrajenega v Kicarju in Spodnjem Velovleku, sledijo Žabjak in Nova vas, Turnišče. Ker pa gre za geografsko zahteven teren gradnje, bi lahko prišlo tudi do zapletov.
Pretežni del Ptuja bo s to investicijo kanaliziran, Kljub temu pa bo nekaj nepokritih delov še ostalo, ki ne bodo vključeni v projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave v MO Ptuj.
Odpadne vode se čistijo na Centralni čistilni napravi Ptuj, ki je namenjena tudi čiščenju odpadnih voda na območju obeh aglomeracij. Poraja pa se vprašanje ali ima dovolj veliko zmogljivost za sprejem dodatne količine odpadne vode, saj se bo na na navedenih območjih izgradilo skupaj 32,07 kilometrov kanalizacije oz. 698 priključkov na javno kanalizacijsko omrežje.
Investicija bi naj bila končana v prihodnjem letu, ptujska občina pa bo s projektom dosegla 98-odstotnost pokritost s kanalizacijskim omrežjem.

Preberi več

Največ kršitev odlokov v storitvenih dejavnostih

V prvem tednu po novem letu so inšpekcijski organi v zvezi z obvladovanjem epidemije covid-19 opravili 4176 inšpekcijskih nadzorov, v katerem je bilo izrečenih 19 prekrškovnih sankcij, 452 opozoril po zakonu o prekrških ter 104 upravni ukrepi.
Tik pred novim letom so se v nadzor spoštovanja ukrepov poleg zdravstvenega inšpektorata, policije in občinskih ter medobčinskih redarskih služb, vključili še drugi drugi inšpekcijski organi. Samo zdravstveni in inšpektorat je v obdobju od četrtega do desetega januarja opravil 1290 nadzorov.
Zdravstveni inšpektorat je sicer opravil številčno največ nadzorov v storitvenih dejavnostih Nekaj kršitev so zabeležili tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer je težava predvsem v namestitvi primernega števila dozirnikov za razkužilo. Kršitve so bile zaznane tudi pri obratovanju gostinskih lokalov.
Zdravstveni inšpektorji so bili pred in po novem letu aktivni tudi na ulicah. Več inšpekcijskih nadzorov je zdravstveni inšpektorat opravil tudi na smučiščih, zdravstveni inšpektorat pa nadzoruje tudi razmere na cepilnih mestih po državi.

Preberi več

Hipodrom Kamnica še brez rešitve

Hipodrom Kamnica, ki ima 140-letno konjeniško tradicijo je potreben korenite obnove, ki pa je oteženo zaradi lokacije na vodovarstvenem območju. Tako še po dveh letih vedno ostaja brez najemnika in perspektive. Na občini pojasnjujejo, da se iskanje resnega vlagatelja ali upravitelja nadaljuje, mnogi pa opozarjajo, da gre za poizkuse iz obupa.
Težave na Hipodromu Kamnica, kjer se zadnje leto ne dogaja skorajda nič več, zaprt je tudi tamkajšnji Poni bar, se vlečejo že nekaj let. V Kasaškem društvu, ki upravlja hipodrom,trdijo, da so s soglasjem javnega zavoda Športni objekti Maribor več kot sto tisočakov vložili v veliko jahališče in obnovo bifeja ter nakup sprehajalne naprave, a niso dočakali kompenzacije v najemninah za konjske bokse.
MO Maribor že od septembra lani išče zasebnega partnerja za revitalizacijo hipodroma, a do sedaj ni bilo nobenega interesenta. Kasaško društvo Piramida, ki je najemalo Hipodrom, je zato zoper občino zaradi svojih vlaganj v hipodrom vložilo izvršbo v višini 110 tisoč evrov.
Zaradi varovanja podtalnice je po uredbi o vodovarstvenem območju na območju hipodroma dovoljeno postaviti le južno tribuno za gledalce, dopustni sta tudi rekonstrukcija ali nadomestna gradnja hlevov. Poleg tega so se Športni objetki kadrovsko prestrukturirali, kar še otežuje nastalo situacijo.
Hipodrom Kamnica je potreben korenite obnove, a kljub temu Kasaško društvo Piramida nikakor ne bo pristajalo na ‘ad hoc’ ukinitev konjeništva v Mariboru, ki ima na tej lokaciji več kot 140 let tradicije.

Preberi več

21 milijonov za domove za starejše

Že prej kadrovsko podhranjeni domovi za starejše v Sloveniji so se s pojavom novega koronavirusa znašli na hudi preizkušnji. Čakalne vrste za sprejem so predolge, večina upokojencev pa si z minimalnimi pokojninami namestitve v domovih ne more niti privoščiti. V javnih domovih prostora ni, cene v zasebnih odmovih za starostnike pa so previsoke.
Stiske pa so z epidemijo samo narastle. Po besedah minsitra za delo Janeza Ciglerja Kralja so kadrovski normativi zastareli, Domovi za starejše občane pa opravljajo naloge negovalnih bolnišnic.
Na ministrstvu so po njegovih navedbah pripravili številne interventne ukrepe, dodatno pa so zagotovili tudi sredstva za vzpostavitev novih namestitvenih kapacitet za starejše.
Pojasnil je, da želijo v prihodnje obdržati ravnovesje med državnimi in koncesijskimi domovi za starostnike, ki jih je okoli polovica. Po njegovem prepričanju bodo zagotovili podobno število mest v državnih domovih. Smelo so zastavili načrt izgradnje petih domov in dokončanja dveh, ki so z gradnjo že začeli, tako da se v kratkem pričakuje, da bo na voljo dodatnih 2000 mest.

Preberi več

Drugod poročajo