Prostorske in kadrovske težave v UKC Maribor

Pretekli teden so iz UKC Maribor sporočili, da so potrdili okužbo z novim koronavirusom pri 11 zaposlenih na kliniki za interno medicino. Ta podatek se je na današnji dan spremenil.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor trenutno zdravijo 23 bolnikov, od tega trije potrebujejo intenzivno zdravljenje.
V Covid intenzivni terapiji so zdaj v tako imenovanem drugem valu zdravili 12 bolnikov, dva bolnika so zaradi pomanjkanja prostora morali prestaviti na Golnik. Od tega so 6 bolnikov uspešno pozdravili ter premestili na navadn oddelek, 1 bolnik pa je pred dnevi umrl.
Ob tem pa poudarjajo, da so problem tako prostori kot sam kader, a z bolniki na intenzivni enoti ne more delati vsak zdravnik in medicinska sestra.
Maribor se zadnje 3 tedne sooča z eksponentno rastjo okuženih z novim koronavirusom. Sedaj je tako skrajni čas, da vsak posameznik resnično začne oz. nadaljuje z upoštevanjem priporočil in ukrepov za zajezitev širjenja virusa.

Preberi več

Obnova malečniškega mostu se zamika

Leta 1978 zgrajen, danes pa dotrajan Malečniški most že več let čaka na nuno rekonstrukcijo. Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki bo sedaj pričela s postopki za prekategorizacijo občinskih cest, in s tem tudi Malečniškega mostu, v državno regionalno cesto. Predlagano pobudo podpirata tako DRSI, kot tudi ministrstvo za infrastrukturo, izvedba gradbenih del pa je predvidena v prihodnjem letu.
Leta 1978 zgrajen, danes pa dotrajan Malečniški most že več let čaka na nuno rekonstrukcijo. Malečniški most je sicer v lasti in upravljanju Mestne občine Maribor, ker pa občina denarja v proračunu za sanacijo mostu nima, je bilo že pred časom predvideno, da most prevzame državna Direkcija za infrastrukturo.
Zatem je stekel postopek prekategorizacije dela cestne mreže vključno s premostitvenim objektom z občine na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki bo sedaj pričela s postopki za prekategorizacijo občinskih cest, in s tem tudi Malečniškega mostu, v državno regionalno cesto, po ureditvi križišča Meljske ceste in Ulice kraljeviča Marka.
S predlagano pobudo so se na direkciji strinjali, projekt pa podpira tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Preberi več

Gradnja kolesark brez EU denarja

Gradnja kolesarskih stez, dejansko edini regijski projekt, ki so ga občine Spodnjega Podravja načrtovale, da bi zanj pridobile evropska sredstva, se krha. To pomeni, da bi lahko večina občin Spodnjega Podravja v tej finančni perspektivi ostala brez evropskega denarja.
Medtem ko celotna Slovenija slavi zmago na najprestižnejšem kolesarskem turu po Franciji, se projekt regijskih kolesark zamika. Manjše občine večmilijonskega sofinanciranja ne bodo zmogle, evropska sredstva pa se odmikajo.
Občine so si obetale evropska sredstva, a je direktor ZRS Bistra Ptuj Štefan Čelan na septembrski seji mestnega sveta v vlogi svetnika poudaril, da se lahko zgodi, da projekt ne bo izvedel. Vzrokov za nerealizacijo projekta je bilo veliko, eden med pomembnejšimi pa je tudi, da se je projekt podražil, pa tudi da vseh projektov ne zmorejo realizirati. Ali bo priložnost za črpanje sredstev tudi v naslednji perspektivi ni znano, saj država prioritetnih projektov še ni zastavila, a če sodimo po pretekli perspektivi je več denarja namenila za projekte mehkih vsebin, ki jih podeželjske manjše občine ne morejo realizirati.
Občine se projekta nadejajo, pripravljajo dokumentacijo, v Kidričevem celo napovedujejo razlastitev zemljišč, ki jih za realizacijo projekta potrebujejo.
A v praksi je veliko odvisno od nosilcev projekta, ki diktira tempo realizacije. Kot je znano je Dornava ostala brez odseka kolesarske steze, ker ptujska občina nima denarja. Pogoj za sodelovanje je prometna strategija, ki omogoča kandidiranje za evropska sredstva. Le-to pa ima v podravskem okolišu le MO Ptuj, če se le-ta ne odloči za sodelovanje z manjšo občino, slednja za projekt ne more pridobiti evropska sredstva, z lastnimi sredstvi pa takšnih projektov ne morejo realizirati.

Preberi več

Na Dravi kmalu tudi rečni potniški promet?

S ciljem zmanjšanja motornega prometa v mariborskem mestnem jedru so na občini med drugim obudili idejo o izgradnji predora pod mestom ter pospešili prizadevanja za izgradnjo preboja Ceste pariške komune na Pobrežje in posledično do hitre ceste skozi Maribor. Na Mestni občini Maribor pa med drugim razmišljajo tudi o vzpostavitvi redne potniške linije na reki Dravi.
S ciljem boljše dostopnosti različnih delov mesta brez nujne uporabe osebnega avtomobila in sodobnih tehnologij v funkciji trajnostne mobilnosti na Mestni občini Maribor med drugim razmišljajo o vzpostavitviredne potniške linije na reki Dravi.
Študijo bodo po besedah podžupana Sama Petra Medveda uporabili v postopku sprejemanja nove državne uredbe o plovnosti reke, na katero je občina podala številne pripombe. V sklopu projekta vzpostavitve Dravske promenade, ki se že izvaja, je načrtovana ureditev pristajališč ob reki.
Z obnovo Glavnega trga je mesto izgubilo pomembno prometno povezavo v središču mesta, z napovedano obnovo Lenta pa naj bi se tudi ta zaprl za promet, zato je treba najti alternative vožnjam z osebnim avtomobilom skozi središče mesta, ena od možnosti je gradnja podvoza pod Glavnim trgom, ki pa po besedah podžupana MO Maribor ni ravno realno izvedljiva.
Lent je torej del starega mestnega jedra na levem nabrežju Drave, Mariborsko jezero pa je akumulacijsko jezero zahodno od mesta, ki je nastalo z zajezitvijo reke zaradi gradnje hidroelektrarne Mariborski otok. Po načrtih ekipe župana Saše Arsenoviča bo mogoče v prihodnje pluti od enega od drugega.

Preberi več

Obnovitvena dela na šolah

V občini Pesnica so v tem letu veliko proračunskih sredstev namenili šolskim investicijam. Tudi na osnovni šoli Jakobski dol že skozi vse leto potekajo različna obnovitvena dela, tako na šoli kot v njeni okolici.

V občini Pesnica delujejo 4 osnovne šole: že omenjena Osnovna šola Jakobski dol, Osnovna šola Jarenina, Osnovna šola Pesnica ter osnovna šola Pernica, ki spada pod marično šolo Pesnica.

V vseh štirih šolah v občini in pripadajočih vrtcih so tako lani kot tudi letos opravili veliko del. Rezultati del pa niso vidni le v notranjosti šol temveč so nekatere šole dobile tudi spremenjeno zunanjost.

Občina Pesnica je pristopila k Evropskemu projektu, od katerega pričakujejo 33.000 eur. Gre za nova zunanja igrišča in nova igrala. Kar bo predstavljajo veliko pridobitev za celotno krajevno skupnost Pesnica.

Tako kot bi v občini Pesnica, po besedah župana radi vse 4 krajevne skupnosti v občini – Pesnico, Pernico, Jarenino in Jakobski dol čimbolj izenačili ter vsem občanom ponudili enake pogoje bivanja, to velja tudi za vzgojno izobraževalne ustanove v občini.

Preberi več

Uporaba rekreacijskega centra še brez epiloga

Večnamenski rekreacijski center, ki so ga destrniški upokojenci pomagali graditi tako s svojimi rokami kot doniranim materialom, je bil zadnje mesece uradno zaprt. Inšpektor je prepovedal uporabo kegljišča, ker objekt ni imel uporabnega dovoljenja, del je bil celo črna gradnja. Zapletlo pa se je tudi pri lastništvu, saj pripada občini in ne društvu. Zaradi vsega naštetega so se nato zaostrili še odnosi med upokojenci in županom Francem Pukšičem, ki je obljubil, da bo objekt legaliziral v najkrajšem možnem času.
Kot smo že poročali je večnamenski rekreacijski center jabolko spora med tamkajšnjim društvom upokojencev in občino Destrnik. Objekt so gradili še pod prejšnjim županom Vladimirjem Vindišem, občina Destrnik in društvo pa sta sklenila pogodbo o sofinanciranju gradnje centra, in sicer je bila investitorica občina, društvo pa sofinancer.
Ko so gradnjo zaključili, so namreč ugotovili, da so postopki tekli po domače oziroma »v neskladju z zakonodajo in brez spoštovanja pravil javnega naročanja« ter da kljub vloženim 86.000 evrom in neštetim delovnim uram v resnici sploh niso lastniki »svojega objekta«.
A župan občine Destrnik očitke zavrača in vztraja, da odgovorni svojega dela niso opravili v skladu z zakonodajo.
Ptujska upravna enota je 8. julija izdala odločbo, s katero je večnamenski rekreacijski center v Janežovskem Vrhu 42 legalizirala, kar pomeni, da objekt ni nelegalen ali neskladen in da ima uporabno dovoljenje v skladu z gradbenim zakonom.
Gradbeni inšpektor je občini Destrnik kot lastnici v začetku leta prepovedal uporabo kegljišča do pridobitve uporabnega dovoljenja, hkrati pa v 180 dneh odredil tudi odstranitev dveh nadstreškov. A zdaj, kot rečeno, upokojencem ni treba več skrbeti ne za legalizacijo ne za rušenje, zdaj morajo samo še urediti pravna razmerja z lastnico – občino.

Preberi več

V avgust nižja brezposelnost

Avgusta se je število brezposelnih v primerjavi z julijem znižalo. Tako je bilo konec avgusta na Zavodu registriranih 88.172 brezposelnih oseb, kar je 1,4 odstotka manj kot julija, a kljub temu 23,2 odstotka več kot v lanskem avgustu. Nižje pa je tudi število prostih delovnih mest. V prvih osmih mesecih, je bilo na razpolago 25,6 % manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani.
Brezposlenost na območju Maribora pada. Avgusta se je brezposelnost v priemrjavi z mesecem julijem zmanjašala za 1,8 odstotka.
K temu so pripomogli številni državni ukrepi za zajezitev posledic koronakrize, ap tudi bližina Avstrije. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter zdravstva in socialnega varstva, so avgusta Zavodu sporočili 12.210 prostih delovnih mest, kar je 10,2 odstotka več kot julija in 4,3 odstotka manj kot avgusta 2019, največ za naslednje poklicne skupine.
V okviru programov spodbujanja zaposlovanja delodajalcem omogočajo številne subvencije oziroma delna povračila stroškov za zaposlitev novih sodelavcev. V zameno za nove zaposlitve lahko zainteresirani delodajalci prejmejo subvencije, povrnejo jim prispevke za novozaposlene sodelavce ali sofinancirajo stroške zaposlitev v javnih delih. Več informacij je dostopnih na njihovi spletni strani.

Preberi več

Dan Univerze v Mariboru

Univerza v Mariboru praznuje 45. let obstoja. V znak počastitve tega jubileja so zato člani UM pripravili slovesnost na kateri so ob nagradah in priznanjih študentom podelili tudi častne naslove zaslužnih profesorjev. Slednji so postali prof. dr. Jana Goriup, prof. dr. Ludvik Toplak in prof. dr. Wolfang Jelinek iz Univerze v Grazu.
OFF.

Univerza v Mariboru praznuje 45. let obstoja, zato so njegovi člani danes pripravili slovesnost v znak počastitve tega jubileja.

Na slovesnosti so ob nagradah in priznanjih študentom (Znak in Plaketa Leona Štuklja; listine za dosežke na obštudijskih dejavnostih, kulturne dosežke ter dosežke v okviru prostovoljnih aktivnostih) podeljeni tudi častni naslov zaslužni profesor.

Na predlog Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je naslov zaslužna profesorica prejela prof. dr. Jana Goriup, na predlog Pravne fakultete pa prof. dr. Ludvik Toplak.

Najvišje priznanje častni doktor Univerze v Mariboru je prav tako na predlog Pravne fakultete podeljeno prof. dr. Wolfangu Jelineku z Univerze v Grazu. , ki je s svojim izkušnjami in bogatim akademskim delom znatno pripomogel k mednarodni prepoznavnosti fakultete, svoje znanje pa je z veliko vnemo prenašal tudi na študente UM.

Preberi več

Drugod poročajo