Čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše

V tokratni rubriki Regionalno zdravje smo preverili kako je epidemija vplivala na delovanje javnega zobozdravstva. Pogovarjali smo se z predstojnikom organizacijske enote Zobozdravstveno varstvo v Mariboru primarijem Gorazdom Sajkom. Slednji je opozoril na velike razlike v delovanju med obema valoma epidemije, skupni imenovalec celotne koronakrize pa je še dodatno podaljšanje čakalnih dob.

Prvi val epidemije covida-19 je delovanje zobozdravstva v Sloveniji močno ohromil. Javna zobozdravstvena mreža je bila prisiljena odpovedati vse zobozdravstvene storitve in vzpostaviti tako imenovane nujnih vstopne točke. V drugem valu temu pa temu ni bilo tako.

Zaposleni v zobozdravstvenem sektorju so namreč vse od začetka drugega vala izpostavljeni rizičnim stikom, kjer se sprošča največ aerosola iz ustne votline pacienta  v okolico, kar poveča možnost za okužbo s koronavirusom.

Največ težav so povzročale nenehno spreminjajoče se zdravstvene razmere, saj so določeni pacienti imeli temeljitejše zobozdravstvene posege v daljšem časovnem obdobju.

Primarij Sajko je bil kritičen do potencialnih kršiteljev protikoronskih ukrepov, ki posredno širijo virus in s tem onemogočajo normalno delovanje tudi zobozdravstvene dejavnosti.

Ministrstvo za zdravje je že od začetka drugega vala uvedlo smernice, ki zobozdravstvenim ambulantam narekujejo manjše število dnevnih posegov, zaradi zagotavljanja varnosti pred okužbo. S tem pa so se še podaljšale čakalne dobe za paciente.

Pristojno ministrstvo sicer pacientom svetuje strpnost in čakanje na ugodnejše razmere za zahtevne zobozdravstvene posege. A ob tem se mnogo pacientov že sprašuje kakšno bo stanje po epidemiji, ki ji kar ni videti konca.