Avtor: Lokalne novice iz Slovenije

Decembra leta 2017 je organizacija Združenih narodov na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 namreč rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša.
Svetovni dan čebel je namenjen ozaveščanju svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Letošnji dan poteka pod geslom “Bee Engaged” oz. Angažiraj se za čebele.
Pridelava medu med leti precej niha. Čebelarjenje je namreč v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. Tako mokrega meseca maja kot je bil lanski ni bilo že zadnjih 50 let. V lanskem letu je bilo pridelanih dobrih 650 ton medu, leto pred tem 1.746 ton. Izpad letine je bil tako približno 60 odstoten.
Število čebelarjev in tudi število panjev v Sloveniji se zadnja leta povečujeta. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev.
Če ne bomo pazili na čebele kot najpomembnejše opraševalke različnih rastlin, se lahko zgodi, da brez opraševanja ne bo zadostne količine hrane. Namreč, kar tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od opraševanja žuželk.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je imenoval novega predsednika Jožeta Šabedra, ki je eden od petih novoimenovanih predstavnikov vlade v svetu UKC Maribor. Na tem položaju pa bo nasledil Ljuba Germiča. Pod njegovim vodstvom so se člani že seznanili z finančnim poslovanjem zavoda v prejšnjem letu, ki kaže na 500,000€ presežka. Letos pa bo na poslovanje UKC močno vplival virus covid-19.
Brez nujnih investicij bo zelo težko parirati novim izzivom, tudi glede obvladovanja morebitne nove pandemije.
Določene oddelki so utrpeli veliko škodo, saj so dali na razpolago svoje prostore za zajezitev epidemije.
Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina pa bo izpad programa težko nadoknaditi.
Novi predsednik sveta UKC je že zasnoval svoje cilje delovanja v prihodnje. Generalni direktor pa je opozoril, da se ne sme pozabiti na nujna vlaganja v opremo in prostore. Trenutno je najbolj pereča dotrajanost oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je po besedah Flisa nujno potreben temeljite posodobitve.

Plesna prireditev Maturantska parada že od leta 2001 združuje maturantke in maturante v plesanju četvorke na mestnih ulicah. Plesanje poteka na izbran dan v maju točno opoldne na ulicah mest ne glede na vremenske razmere, na Straussovo četvorko iz operete Netopir.
Kljub temu, da se bodo v eni izmed sodelujočih držav odločili za kasnejšo izvedbo maturantske četvorke v Slovenije tega ni pričakovati.
Slovenski maturanti so bili na zaključno četvorko pripravljeni in bi jo lahko odplesali na predvideni datum. A vendar je korona kriza posegla tudi v maturantske plese slovenskih srednjih šol.
Ko so v veljavo vstopili najstrožji ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so bile tudi plesne šole primorane zapreti svoja vrata, tako za rekreativne kot tudi tekmovalne plesalce. Tako kot večina dejavnosti, se je tudi del plesnih tečajev selil v virtualen svet.
Kljub temu, da so plesne šole že odprle svoja vrata se bodo soočale z velikim izpadom. Tudi zaradi prestavitev izvedb maturantskih plesov, saj je že več kot 50 odstotkov staršev znesek plesa poravnalo, v primeru, da izvedba ne bo možna, pa se bodo plesne šole znašle v velikih težavah.

V občini Kungota bodo v tem letu sanirali najbolj problematične cestne odseke. Investicija vse skupaj zajema 21 cestnih odsekov.
Na cestnih odsekih v dolžini dobrih 8 km bo nova vgraditev cestne podlage, ureditev odvodnjavanja in asfaltiranje. V teh dneh pa potekajo dela na cesti Zgornja Kungota – Čajžič ter priprava podlage za asfaltiranje na še drugih dveh cestnih odsekih.
Cestni odseki v dolžini dobre 3 km, se bodo uredili z bitumensko zaščito. Ceste, ki se bodo trajno reševale in sanirale, so pri obilnem deževju in v času elementarnih nesreč najbolj poškodovane in terjajo največ stroškov povezanih s popravili in vzpostavitvijo v prvotno stanje. Celotna investicija je ocenjena na dobrih 1,2 mio evrov.
Z izvedbo investicije bodo podane možnosti za razvoj malega gospodarstva, kmetijstva, turizma in razvoja blaginje ljudi.
V letošnjem proračunu so v občini Kungota za različne investicije ob stroških za redno vzdrževanje občine namenili slabih 3,4 mio evrov, kar znaša 52% vseh odhodkov v proračunu. Največji del letošnjih investicij pa zajem asfaltiranje in protiprašna zaščita občinskih cest.

Vlada uradno še ni sprejela smernic za odprtje kinematografov, vseeno pa se ti pospešeno pripravljajo na ponovno odprtje. Pobude o tem so naslovili tudi na državne institucije, težav z zagotavljanjem zaščite pred morebitnim širjenjem okužb pa načeloma ne pričakujejo. Tako večji kino centri kot tudi mestni kinematografi so v veliki večini pripravljeni postopoma spet odpreti svoja vrata, sploh glede na možnost zbiranja do petdesetih ljudi.
Priprave v kinu Maribox pa na ponovno odprtje že intenzivno potekajo. Tako kot v ostalih dejavnosti bodo morali tudi kinematografi zadostiti varnostnim pogojem za zagotavljanje zdravja obiskovalcev.
Prav tako bodo primorani omejiti število ljudi v dvorani.Težavo predstavlja priprava programa, saj je v času koronakrize tudi filmska industrija praktično obstala.
Maribox pred uprizoritvami pomembnejših filmov organizira tudi posebne dogodke oz tako imenovane predpremiere.
Kinematografi bodo v Sloveniji predvidoma znova zaživeli ob koncu prihodnjega tedna.
Obisk kinematografov je izkušnja za ljudi vseh generacij, katerim ponuja nova spoznanja in širi obzorja tako mlajšim, kot starejšim obiskovalcem. Zato lahko vsi le upamo, da bodo kinematografi in filmska industrija čim prej znova zaživeli.

Predstavniki ministrstva šolstvo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje še niso našli rešitve za šolanje otrok s posebnimi potrebami. Medtem ko nacionalni inštitut še vedno priporoča omejevanje stikov, pa pri tovrstnem izobraževanju še vedno sodelujejo specialisti, ki se gibljejo med različnimi šolami in zavodi.
V času poostrenih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa so v Centru za sluh in govor svoje delo popolnoma prilagodili izrednim razmeram.
Na NIJZ še vedno priporočajo omejevanje stikov v čim bolj zaprtih skupinah, ki se čim manj družijo med seboj, saj je le tako v šolah za vpletene zagotovljeno varno okolje.
V sklopu organizacijske enote Osnovna šola in vrtec centra za sluh izvajajo tudi mobilno službo. Mobilni učitelji nudijo dodatno strokovno pomoč pri premagovanju ovir in primanjkljajev. Trenutno imajo 250 otrok na 120 različnih zavodih severo-vzhodne regije.
Kljub izrednim razmeram pa so se trudili, da z drugačnim načinom dela ne bi škodili otrokom in jim onemogočili napredek.
Delna sprostitev ukrepa, kot je dovoljeno delo za učitelje, ki šole ne menjajo, bi po mnenju ministrstva za šolstvo pomenila tako delo na šoli kot od doma, a takšna odločitev ne bi bila za vse otroke enaka.

Regulirani ceni pogonskih goriv bosta po spremembi trošarin tudi ostali nespremenjeni. 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo staneta na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest po en evro za liter. Bencin je nazadnje manj kot en evro za liter stal v 14-dnevnem obdobju od 7. aprila 2009, ko je bil pri 0,996 evra za liter, dizelsko gorivo pa je točno en evro za liter stalo v 14-dnevnem obdobju po 1. marcu 2016, kažejo podatki gospodarskega ministrstva.
Časovno skladno z pojavom koronavirusa so globalno gledano cene goriv drastično padle, za kar obstaja en pomemben razlog.
Ceni obeh energentov na bencinskih servisih bodo ostali nespremenjeni. Cene goriv se večinoma razlikujejo v večini držav sveta.
Za prihodnost je cene goriv težko napovedovati, vendar po takšni ceni naftni derivati v kratkem zagotovo ne bodo več na voljo.
Naftni trgovci cene na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah torej določajo sami. Drugod po državi pa so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane. Določajo pa se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro.

V turizmu se obeta postopno odpiranje hotelskih obratov. Med prvimi so vrata odprli namestitveni obrati z največ 30 sobami. V mariborskem Youth Hostlu svoja vrata med koronakrizo niso zaprli, ampak so jih ponudili tistim, ki so v času epidemije prvi priskočili na pomoč in ki še danes nudijo pomoč bolnikom s covid 19 v mariborskem kliničnem centru.
Slovenski Youth Hostli, ki delujejo v mednarodni mreži mladinskih prenočišč Hostelling International, so prvi priskočili na pomoč ob začetku epidemije in nudili nastanitev. Tako so se v spremenjenih razmerah dodobra seznanili z ukrepi za preprečevanje epidemije in se pripravili na varen sprejem prvih gostov.
Čeprav se trduijo maksimalno spoštovati vsa navodila in upoštevati vse ukrepe, pa še veliko njihovih vprašanj ostaja neodgovorjenih.
V sodelovanju z ostalimi slovenskimi hostli so se v popotniškem društvu odločili posebej nagraditi tiste, ki so bili v času epidemije ključnega pomena.
Z velikim veseljem pa v Popotniškem združenju Slovenije pozdravljajo tudi informacijo, da bodo vsi aktivni zaposleni prejeli vavčerje v višini 200 EUR ter se že veselijo vnovičnega obiska.

Ta četrtek Narodni dom po dobrih dveh mesecih ponovno pričenja z dogodki v živo. Ker je vlada po novem dovoljuje zbiranje do 50 ljudi, seveda pod pogojem , da je med njimi mogoče zagotoviti ustrezno razdaljo. Za nekakšen uvod v letošnji, na glavo obrnjeni Festival Lent bo poskrbel Tadej Toš.

Velika dvorana v Narodnem domu je drugače sprejela tudi do 400 obiskovalcev. Za zagotavljanje varnosti in ohranjanje zdravja bodo v Narodnem domu vestno upoštevali vsa opozorila in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in po besedah organizatorjev zdrave pameti.

Kako zelo je publika pogrešala raznorazne prireditve je pokazala tudi prodaja vstopnic. Za četrtovo predstavo Tadeja Toša so bile vstopnice takoj razprodane, zato bo sledilo v prihodnjih dneh še več ponovitev.

Festival Lent, kot že znano bo letos povsem drugačen kot smo ga poznali pretekla leta. Eden izmed scenarijev predvideva, da bi festival v okrnjeni obliki bi lahko, po nekaterih napovedih zaživel šele konec avgusta. Organizatorji pa bodo najverjetneje letošnji program obogatili z domačimi izvajalci, ki so ne-nazadnje že od prve polovice marca povsem brez dela.

Festival Lent, kakršnega smo poznali včasih, torej 16 dnevno dogajanje na in ob promenadi, je zadnjič potekal leta 2014. Od takrat naprej se je dogajanje skoncentriralo na 9 oz. lansko leto 10 dni. Spremembe Festivala Lent v zadnjih letih, tudi lansko leto, ko je bila promenada skrajšana za več kot polovico, so povzročile, da ima festival vsako leto bolj boren obisk.

Danes so se lahko znova odprle avtošole, vendar ob upoštevanju posebnih navodil NIJZ. Tako mora biti med drugim sedež kandidata za vozniški izpit pokrit s prevleko za enkratno uporabo ali s pralno prevleko. V Združenju šol vožnje Slovenije ocenjujejo, da bo treba dodatna zaščitna sredstva in čas za izvajanje ukrepov nekako vključiti v ceno.
Vsa dodatna zaščitna sredstva in čas, za šole vožnje predstavljajo dodaten strošek.
Za inštruktorje vožnje bo veliko obremenitev predstavljajo nošenje posebne maske in to kar osem ur dnevno
Pri izvajanju dodatnih zaščitnih ukrepov se v avtošolah z večjimi težavami ne soočajo, saj so navodila pristojnih organov jasna.
Zanimanje kandidatov je sicer precejšnje. Veliko pa je predvsem pri tistih, ki so se že usposobili skladno s programom usposabljanja in so pred začetkom prepovedi opravljanja vozniških izpitov že imeli določen termin za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita.
Večina avtošol pa je poudarila, da na podlagi prvega dne delovanja ni mogoče oceniti, kdaj bodo šole vožnje lahko delovale v polnem obsegu, kot so pred začetkom prepovedi.