Avtor: Lokalne novice iz Slovenije

Na današnjem delovnem obisku je državni sekretar Aleš Irgolič obiskal Podravsko regijo, kjer se je srečal s predstavniki različnih kmetij in seznanil s stanjem an terenu ob nedavni pozebi.  Na kmetiji Vrecl so po prvi oceni izgubili 75 odstotkov vsega pridelka.

Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je dosegla približno 45 milijonov evrov. Nekateri so pridelek lahko reševali z oroševanjem. Tisti, ki so svoje sadovnjake oroševali so pridelek rešili, medtem ko je izguba tistih, ki pridelka niso mogli oroševati tudi do 100-odstotna.

Upravi RS za zaščito in reševanje bodo predlagali oceno škode po vsej državi, pri čemer bodo upoštevali tudi marčno pozebo na Primorskem. Na kmetijskih gospodarstvih z ocenjeno škodo po pozebi bi lahko pomagali tudi z odpisom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Predsednik sadjarske sekcije Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Kozole je med drugim danes ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku predlagal, da bi morali iskati sistemske rešitve in v slovenskem sadjarstvu v najkrajšem možnem času vsaj tretjino površin opremiti z oroševalnimi sistemi. Predvsem pa pričakujejo poenostavitev postopkov za njihovo postavitev.

Občinski svetniki občine Lovrenc na Pohorju so prvič sprejeli dvoletni proračun, ki bo doprinesel k lažjemu časovnemu razporejanju investicij v letih 2021 in 2021. Najpomembnejši letošnji projekt je rekonstrukcija ceste skozi trško jedro, ki znaša 3 milijone evrov. Po navedbah župana Marka Rakovnika, gre za najobsežnejšo investicijo v zgodovini občine, ki bo bistveno izboljšala kakovost bivanja v Lovrencu na Pohorju.

Občina Lovrenc na Pohorju je prvič v svoji zgodovini sprejela dvoletni proračun, ki bo precej olajšal administrativno delo. Hkrati pa bo tudi lažje načrtovati projekte v prihodnje, saj nekako investicije načrtovane v letu 2022 predstavljajo nadaljevanje tistih v letošnjem letu.

Najpomembnejši projekt leta v občni Lovrenc na Pohorju je rekonstrukcija ceste skozi trško jedro. Gre za največjo in hkrati najbolj finančno obremenljivo investicijo v zgodovini občine, saj gradbena dela znašajo približno 3 milijone evrov. Od česar bo približno 2,300 000 prispevala direkcija za infrastrukturo.

V sklopu projekta bodo poleg samega cestišča urejena cestna razsvetljava, fekalni in meteorni kanal ter telekomunikacijski vodi. Po besedah župana Marka Rakovnika pa bo občina z realizacijo te investicije izboljšala tako prometno varnost, kot tudi izgled t.i. trškega jedra.

Praktično od izgraditve ceste, slednja ni bila deležna nobene rekonstrukcije, zato so tudi vsi vodi še primarnega izvora. Ker pa so tako kot cesta bili dotrajani, jih je bilo treba nujno zamenjati.

Cesta skozi trško jedro je glavna cesta skozi Lovrenc proti Rogli, zato ob njenem zaprtju prihaja do manjših zastojev in nekaj nejevolje lokalnega prebivalstva, ki pa bodo odpravljeni takoj ob koncu investicije.

Zgornji del ceste pri cerkvi svete Radegunde je praktično že urejen, manjka še samo finalizacija odvodnjavanja in postavitev semaforiziranih sredstev. Ob tem pa se v občini nadejajo tudi izgradnje druge in tretje faze, ki bi rešila marsikatero cestno problematiko od Lovrenca na Pohorju do Rogle.

Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev.

Ključni regulativ za vključevanje dolgotrajnih brezposelnih so tudi javna dela. Na voljo so skupaj imeli skoraj 18 milijonov evrov iz proračuna Republike Slovenije. Okvirno število možnih vključitev pa je 4.000 dolgotrajno brezposelnih. Javni razpis so zaprli, saj so vsa razpoložljiva sredstva do 8.marca letos že porabili.

V skladu s smernicami za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021-2025 je prioriteta slediti tehnološkim spremembam, ki prinašajo nove trende, kot so digitalizacija, robotizacija in avtomatizacija, pa tudi zelena trajnostna politika. Že v letu 2020 so bila za izvajanje programa aktivne politike zaposlovanja dodeljena sredstva Sklada za podnebne spremembe. 

Velik izziv za državo pa je zagotoviti večjo razliko med minimalno plačo in socialnimi transferji. Število dolgotrajno brezposelnih oseb se je od leta 2014 naprej zniževalo. V letu 2020 je od junija naprej število dolgotrajno brezposelnih sicer začelo nekoliko naraščati. Konec avgusta 2020 je bilo med registriranimi brezposelnimi 38.093 dolgotrajno brezposelnih, kar je 0,8 % več kot avgusta 2019.

Sedaj je že jasno, da bodo posledice pozebe, ki je v tem tednu prizadela slovensko kmetijstvo, katastrofalne. Ponekod po državi je uničena večina pridelka, nekateri sadjarji, vinogradniki in vrtnarji so ostali brez vsega pridelka. Ocene o tem, kolikšna je dejanska škoda zaenkrat še ni, a gotovo je, da ni majhna.

Vse toplejši zaključki zime in toplejši začetki pomladi vegetacijo vzpodbudijo do te mere, da jo vdori hladnega zraka močno prizadenejo. Prav to se je zgodilo tudi letos, ko smo se sredi marca soočali s pomladnimi temperaturami, prvi aprilski dnevi pa so prinesli izrazit temperaturni preobrat.

Dodaten problem je tudi dejstvo, da je vdor hladnega zraka trajal več dni in tako še dodatno izčrpaval rastline in njihove cvetove. Svetovalci so v teh dneh opravili številne oglede na terenu in ugotovili, da škode zaenkrat še ni mogoče natančno oceniti, zagotovo pa ta ne bo majhna.

Nekaj sadja bo zahvaljujoč aktivni zaščiti pred pozebo vseeno mogoče pridelati. Bo pa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sadjarjem, vinogradnikom in vrtnarjem ponudila vso strokovno podporo pri soočanju s posledicami zadnje katastrofe, ob tem pa bo vladi predlagala tudi ukrepe za nadomestilo izpada dohodkov. Slovenski pridelovalci sadja in zelenjave so sicer pozebo v zadnjih šestih letih ponekod doživeli že štirikrat. Ob negotovih razmerah na domačem trgu kmetijskih proizvodov in vse pogostejših vremenskih ujmah se zato mnogi sprašujejo, kako smiselno je sploh še vztrajati.

V Malečniku si bo lokalno prebivalstvo po načrtu Mestne občine Maribor moralo izgraditi male čistilne naprave. Slednje bi vzpostavili v krajih, kjer zaradi oteženega reliefa ni mogoče graditi kanalizacije. V krajevni skupnosti to odločitev pozdravljajo, a ob tem opozarjajo, da bi morala občina ali država te projekte tudi sofinancirati. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Jožefa Škofa si pretežno upokojenci z nizkimi pokojninami takšne investicije ne morejo financirati sami.

KS Malečnik po površini spada med večje v MOM. Geografske značilnosti tega območja pa v nekaterih višje ležečih predelih ne omogočajo gradnje kanalizacije ali priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Zato si bodo morali krajani zgraditi male čistilne naprave in se ob tem sprašujejo ali lahko pričakujejo tudi sofinanciranje občine ali države?

Zaradi vseh poravnanih dajatev, od okoljskih, komunalnih do spremembe kmetijskega zemljišča se v lokalni skupnosti nadejajo, da bodo jim pristojni prišli nasproti.

Predsednik KS Malečnik Ruperče Jožef Škof ni zadovoljen z stališčem občine, ki v sodelovanju z državnimi in evropskimi deležniki tem ljudem zapoveduje gradnjo malih čistilnih naprav. Po njegovih besedah bi morali svoje zahteve pri izgradnji nujno sofinancirati.

Mestna občina Maribor bi se lahko zgledovala po številnih okoliških krajih, v katerih občine sofinancirajo komunalno problematiko težje dostopnejšim krajem. Rešitev se mora izvesti ne samo na lokalnem, temveč tudi državnem nivoju.

Odprava problematike na tem območju bi imela številne pozitivne učinke, krajani bi imeli dostojno urejeno komunalno infrastrukturo, občina pa bi sledila evropskim trendom gradnje malih čistilnih naprav, kar bi izboljšalo tudi okoljevarstveno področje.

Biotično varstvo rastlin je zelo povezano z ohranjanjem naravnega ravnovesja na vrtu in v njegovi okolici. Uporablja koristne žive organizme, ki bodisi plenijo ali parazitirajo škodljivce v tleh ali na zelenih delih vrtnin. Spoznavanje načinov njihovega delovanja omogoča, da jih je vedno več v obliki komercialnih pripravkov dostopnih tudi vrtičkarjem

Biotično varstvo ne pomeni le »umetnega naseljevanja« koristnih organizmov, temveč tudi to, da jih na vrt privabljamo iz narave in se jih na njem trudimo obdržati.

Letečim žuželkam lahko dostop do vrtnin preprečimo s protiinsektnimi mrežami. So lahke, vzdržljive in jih lahko za tunele uporabljamo več let.

A za takšno negovanje moramo vrt že predčasno pripraviti, saj je pomembna razdalja med sadikami kot tudi kolobarjenje.

Kratkoročne rešitve z uporabo sintetičnih pripravkov proti škodljivcem naj bodo zgolj rešitev v sili; ne delajmo si medvedje usluge, zato dosledno upoštevajmo navodila za uporabo in preparate uporabimo zgolj za namen, za katerega so registrirani.

Priljubljeni Dom na Osankarici v občini Slovenska Bistrica zagorel nekaj minut po 20. uri zvečer, z ognjem pa so se borili številni gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Kebelj, Oplotnica, Tinje, Zgornja Bistrica, Slovenska Bistrica in Šmartno na Pohorju, ki so požar pogasili.

Na mariborski policijski upravi so pojasnili, da v požaru ni bil poškodovan nihče, nastala pa je večja premoženjska škoda.

Po požaru se je del objekta porušil, je pa gasilcem uspelo preprečiti, da bi zagorel tudi bližnji gozd. Zaradi pojava manjših žarišč so na požarišču čez noč ostali gasilci PGD Kebelj na požarni straži.

Mariborski kriminalisti so danes skupaj s strokovnjaki nacionalnega forenzičnega laboratorija pričeli z ogledom in ugotavljanjem vzroka požara ter vseh okoliščin dogodka.

Epidemija novega koronavirusa in z njo povezani restriktivni ukrepi so psihološke in socialne stiske posameznikov, ki so že tako pred tem težko shajali skozi mesec, le še poslabšala. Za blaženje revščine velikokrat skrbijo nevladne organizacije, ki rešujejo tiste problematike, katerih pristojni organi ne rešujejo ali jih ne zmorejo reševati.

Ena izmed problematik je nezadostna podpora mladih pri izobraževanju, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Zagotavljanje pomoči in dostopa do enakovrednih izobraževalnih možnosti pa je v tem trenutku dolgotrajen izziv. Šolanje na daljavo je slednje še bolj prizadelo, predvsem iz vidika pomanjkanja ustrezne tehnološke opreme.

Epidemija pa je vsaj pozitivno vplivala na število deložacij, saj jih je bilo zaradi ustavitve javnega življenja izvršenih evidentno manj. Kljub vsemu pa je največja težava še vedno to, da se najhujše oblike revščine dogajajo nevidno očem javnosti.

Skrb vzbujajoče dejstvo pa je, da nevladne organizacije opažajo naraščanje potreb po socialni pomoči tistih posameznikov, ki doslej tega niso potrebovali, to velja predvsem za prekarne delavce ali zaposleni v storitvenih dejavnostih, ki v dobrem letu epidemije večino časa niso obratovale.

Kot družba pa se je potrebno zamisliti, kakšna socialna katastrofa nas čaka po samem koncu epidemije, ko vlada ne bo več zagotavljala državnih sredstev v obliki t.i. protikoronskih paketov. Zato bodo potrebne celovito usklajene rešitve na vseh ravneh.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer navajajo, da bodo tudi v prihodnje sodelovali z nevladnimi organizacijami preko izvajanja javnih razpisov in drugih oblik sodelovanja, a kljub temu bo potrebnih še veliko naporov za premagovanje tako virusa, kot nekaterih socialnih in psiholoških stisk.

Osrednja avtobusna postaja na Mlinski ulici v Mariboru, kljub svoji zgodovinski veličini klavrno propada. Vodstvene garniture občine so v več kot tridesetih letih delovanja premalo vlagale v samo infrastrukturo postaje, kar se odraža na današnjem dotrajanem stanju. Mestni svetnik Miha Recek je na zadnji seji Mestne občine Maribor podal pobudo o njeni popolni obnovi, a ima občinska ekipa Saše Arsenoviča v tem predelu manj ambiciozne načrte.

Glavna avtobusna postaja v Mariboru je bila zgrajena leta 1989 in je za takratni čas veljala za arhitekturni presežek, ne samo naravni nekdanje skupne države Jugoslavije, ampak je bila tretirana kot ena najsodobnejših v celotni Evropi. Po dobrih tridesetih letih pa je zaradi pomanjkanja finančnih vlaganj v malodane katastrofalnem stanju.

Postaja je skozi zgodovino sicer menjala številne lastnike, ki so vanjo vlagali le minorne zneske za majhne popravke. Na prvi pogled se sicer zdi, da je za zapuščen podhod pod Avtobusno postajo odgovorno občinsko podjetje Marprom, a temu ni tako, saj je v upravljanju urada za zaščito in reševanje.

O nevzdržnem stanju avtobusne postaje brez vizije je na zadnji seji mestnega sveta MOM opozoril tudi mestni svetnik Miha Recek. Županu Saši Arsenoviču je predlagal, da se avtobusna postaja celovito urediti, a ima trenutna vodstvena garnitura na tem področju drugačne načrte.

Glede na to, da občina načrtuje megalomanski 50 milijonski projekt garažne hiše pod Ljudskim vrtom, se zdi da bi del astronomskih finančnih sredstev bilo bolje prekanalizirati za celovito revitalizacijo ene večjih črnih pik Maribora, avtobusne postaje na Mlinski ulici, pa tudi v ostala degradirana območja.

MOM sicer na letni ravni za vzdrževanje avtobusne postaje nameni 40,000 evrov, kar pa niti približno ne zadošča za reševanje dolgoletne problematike. Zato se tako v mestnem svetu, kot tudi med občani že pojavljajo ideje o popolni obnovi, ki pa bi bila mogoča le z učinkovitim gospodarjenjem in konstruktivnimi rešitvami za končno oživitev tega sramotnega dela mesta Maribor.

O ustanovitvi pokrajin v Sloveniji se govori že od same osamosvojitve države. Pokrajine so sicer zapisane tudi v ustavo, a pristojni do sedaj niso našli konstruktivne rešitve na tem področju. V tridesetih letih obstoja Slovenije je bilo tako povzročene veliko finančne škode predvsem okoliškim občinam, čeprav nekatera prestavljajo regijska središča, kot je denimo občina Ormož.

Predlogi pristojnih organov na državni ravni na področju pokrajin so bili do sedaj neuspešni, saj je Prlekija, ki je zaradi geografskih značilnosti težje določljiva tako rekoč presekana na pol. S tem sta dve največji središči Ljutomer in Ormož ostali vsaka v svoji pokrajini, to bi se naj sedaj spremenilo.

Dolgoletna centralizacija države je okoliškim občinam, kot je denimo Ormož v teh letih povzročila veliko škode, predvsem v smislu pomanjkanja državnih sredstev. V zadnjem času se sicer obračajo na bolje, a vendar bi potrebovali celostno podkrepljene rešitve financiranja.

Po navedbah župana bi bilo potrebno raznorazne urade in sedeže ministrstev  iz Ljubljane preseliti v druga regijska središča po Sloveniji.

Cilj projekta je torej ustanovitev pokrajin z namenom uvedbe učinkovitega delovanja za kakovostne storitve tako za lokalno kot tudi regionalno prebivalstvo.